Tiskanje

štèri -a -o
I. ozir. zaim.
1. kateri, ki: Drügi zrok, ſterie nei naiménſi TF 1715, 5; Ki vszáko ſztvári nyé sivleinye dáva, ſteri da kermo neimoi sivini ABC 1725, A6a; Bojdi dika Bougi ſteri vſze vodi KŠ 1754, 264; Boug je pravicsen Szodecz, ſteri louna to dobro KMK 1780, 5; nej nám trbej táksega kejpa gori vzéti, ſteri ſze nám ne priſztája KM 1790, 20; Grêh je ta moja nevola, Steri mi ſzrdcze ſztrási BRM 1823, 9; szam premiszlo on haszek, steri sze zná szpraviti KOJ 1833, V; szo szvoj szlóki jezik obogatili, steri je lih vu pszüvanyi premo'sen bio KOJ 1848, 8; more eden glasznik bidti, steri ali jedino sztoji AIN 1876, 7; Mesárski pes, šteri bojéča teléta goni AI 1878, 8; cslovecsa moudróſzt, ſtera znatúre pohája TF 1715, 3; po nenávednoſzti, ſtera vu nyih jeſzte SM 1747, 7; Szpomenisze ſztvoie dobroute, stera je bila SM 1747, 93; miloſcse, Stera je obilno razisla na náſz KŠ 1771, 574; modrouſzt, ſtera vkaniti nemore KMK 1780, 5; rejcstá, Stera mi bojazen dá BKM 1789, 14; pomoucs meti, stera bode pouleg nyega SIZ 1807, 5; Telou moje, Stero je za váſz dáno TF 1715, 40; ſzerczu, stero ta nebeſzka iscse SM 1747, 91; popejvanye, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; 'ſivlejnyem, ſtero je veſz ſzvejt premoglo KM 1796, 10; czvejtje, Stero hitro zraſzté SŠ 1796, 10; Vogleja je prvo bilou, stero je melo szpoznati KOJ 1848, 4; drêvo, stero prineszé szád TA 1848, 3; sze dête, stero je pol leta sztaro AI 1875, kaz. br. 7; Dühá, po ſteroga miloſchi vörjemo TF 1715, 27; ſztvár, ſtere neſzmejmo 'zeleti KŠ 1754, 61; katechiſmus, kſteromi ſze je priverglo TF 1715, 9; Cslovik, steromi greihe ne racsuna SM 1747, 95; oszoba je ona, k-steroj ta prva gucsi AIN 1876, 16; katechiſmus, Steroga offerüjem TF 1715, 9; vecsnoga blasenſztva, steroga ſzem ſzpravil SM 1747, 83; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; miloscſo, stero davas SM 1747, 90; nébo, vſtero je Kriſztus gori vzéti KŠ 1754, 112; ſzin, vſterom ſzeje ſzpunila TF 1715, 38; Po sterom dugoványi ſzo zgübili SM 1747, 51; 'zivlejnye, vſterom je on 'ziveo KŠ 1754, 106; reicſi, po ſteroi poſztánete TF 1715, 8; pout, po steroi bodes hodil SM 1747, 96; materno rejcs, vſteroj ſzo ſze poroudili KŠ 1771, A6a; pays, zsterim vgaſziti morete SM 1747, 27; moucs, ſz-ſterov ſze nescsejo KŠ 1754, 194; ſzſterov merov bodte vi merili KŠ 1771, 113; Ár, ſterom ſoudbom ſzoudite, ſztiſztom bodete ſzodjeni KŠ 1771, 21; Po ſzkrblivoſzti, z-ſterom ti vsza ravnas KM 1783, 25; Jezik, z-sterim vadlüjemo KOJ 1833, XI; Pannonii, z-sterov szo ládali KOJ 1848, 7; nyim Timotheuſa i Epafrodituſa posle, ſteriva nyim preporácsa KŠ 1771, 590; od Szrbie i Csarnegore poglavnikov, steriva národa tüdi szlovenszki jezik gucsita AI 1875, kaz. br. 3; Otsa i Szin, od Steriva vö ſzhája KŠ 1754, 123; Od ſzrditoſzti i düsne vejſzti, ſterivi je doli ftisao KŠ 1754, 116; ti ſzi nepriatel vszeim tisztim, ſteri hüdo delajo ABC 1725, A7b; grehi, steri ſzo veliki SM 1747, 93; Vi, ſteri ſzte okrſztseni KŠ 1754, 266; i malo ji je, ſteri jo nájdejo KŠ 1771, 22; nepriatele moie, sterie doſzta SM 1747, 95; prilik, ſz-ſteri necſiſztoucſa ſzhája KŠ 1754, 47; Sterih düſe pa ido KMS 1780, B2b; vnogi ſzo znáſz, ſterim nyihovo vreime nepernáſſa TF 1715, 7; Ti trüdni, ſtere i delo Te'zi KŠ 1754, 261; nevoul, ſtere i mi trpimo KŠ 1771, 529; ricsi; vu ſteri ſze zvelicsas ti KŠ 1771, 376; Pri ſterih eto nájdes BKM 1789, 5; garicze, vu steri ga pelajo KOJ 1833, VI; moje greihe, ſterimi ſze odpüſzti TF 1715, 46; grehe ſterimi ſzem tebé zbantüval ABC 1725, A5b; med ſterimi ſze Bo'za rejcs gláſzi KŠ 1754, 129
2. za izražanje pripadnosti lastnine: Stero je tou blágo KŠ 1754, 132; de drevo, steroga liſztje ne povéhne SM 1747, 92; Kriſztus, ſz-ſteroga ranami ſzmo ozdravili KŠ 1754, 109; Za toga volo i mi, od ſteroga dnéva ſzmo csüli KŠ 1771, 603; krvi preleanya, stere czeina je tak drága SM 1747, 61; ſztvár, ſtere czeina je tak drága SM 1747, 61; Márie zſtere je porodjen Jezus KŠ 1771, 5
3. kdor: A ſteri pak ne vörje TF 1715, 45; kaj vſzáki, ſteri ſze ſzrdi na brata ſzvojega KŠ 1771, 15; Steri kaj hüdoga ſzprſzéganyem obecse KŠ 1754, 18; I vſzáki, ſteri csüje ete moje ricsi KŠ 1771, 23
4. kar: Za ſtera vſza jeſz nyemi hválo dávati morem KŠ 1754, 86; Da ſzküſzite, ſtera ſze razlocsávajo KŠ 1771, 592; nazvejſztita Ivani, ſtera csüjeta KŠ 1771, 35
II. poljub. zaim. izraža nedoločeno, poljubno osebo, stvar: Steri poszlavec na dugo vrêmen vöosztáne AI 1875, kaz. br. 3; ſteri Szlepoſzti oslátati nemorejo TF 1715, 4; Stere ſztvorjene ſztvári Bo'se ſzo vrejdne KMK 1780, 9; Stera szo govorênya tále razlocsávajôcsa znaménya AIN 1876, 8; Sterih pamet je témna poſztánola SM 1747, 7; Od ſteri ſze zdaj loucsim SŠ 1796, 6; sterim Cslovik more vüzdo polositi SM 1747, 96; Sterim Apoſtolom ſze je i ſzkázao KŠ 1754, 112; Za stere bodo te molili SM 1747, 95; kaj csi bi ſteri ſzpadno SIZ 1807, 14

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

zmirìti -ím tudi zmériti -im dov. pomiriti, spraviti: Ini svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; Po tvem ſzini vſze náſz zméri BKM 1789, 34; na ſzmrt dáo, po koj je náſz z-Bougom zméro KŠ 1754, 108; Da ga ti zmiris vu dnévi hüdi TA 1848, 77; po tvem ſzini vſze náſz zmiri SM 1747, 86; zméri nász z-Ocsom KM 1783, 26; Ino svajüvajôče zmérijo BJ 1886, 44; I zméro bi obá KŠ 1771, 577; ſzi mené z-Bogom zmiro SM 1747, 52; Zpekla ſzi náſz Zocſom Tvojim zmiro BKM 1789, 4; on je náſz potom zBogom zmiro SM 1747, 16; Tak nász je vſze z-Bougom zméro KŠ 1754, 251; da ga je nej li ſzamo 'znyim zméro KŠ 1771, 664; Sztebom náſz je zmiro BKM 1789, 135; lidí je zBougom zméro BKM 1789, 103
zmirìti se -ím se tudi zmériti se -im se
1. pomiriti se, spraviti se: Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro AIP 1876, br. 2, 3; Naſſa pa: 1.) hitro ſze 'znyimi zmiriti KŠ 1754, 170; Daj ſze mi tak zmiriti BRM 1823, 401; gda ſze znaſſim bli'znyim zmirimo KŠ 1754, 198; zméri ſze prvle zbratom tvojim KŠ 1771, 15; I po nyem ſze vſza zmirijo KŠ 1771, 604; ali ſze pa naj zmo'zom zmiri KŠ 1771, 502; Poglaváre naj bi sze zmirili KOJ 1845, 54; da ſze je Boug zméro zvami KM 1783, 233; Da ſze je Boug zmiro zvami BKM 1789, 33; Jôžeki odpüsto ino se žnjim zméro BJ 1886, 6; Csi ſzmo ſze z-Bogom zmérili KŠ 1771, 457
2. pomiriti se, poleči se: Veter, oblák sze zmirita KAJ 1870, 151
zmérjeni -a -o pomirjen, spravljen: ali za volo z-Bogom zmérjenoga KŠ 1754, 81; ſzmo ſze z-Bogom zmérili od koga bole zmérjeni ſze obrd'zimo KŠ 1771, 457; Hercegovinanci szo escse nê zmérjeni AIP 1876, br. 2, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

vö̀ter tudi vèter -tra m veter: Vöter Szél KM 1790, 92a; Vöter, gde ſcsé, piſe KŠ 1771, 271; Kak vöter noſzi prájh BKM 1789, 186; kak pleve, stere vöter raztori TA 1848, 3; priſzpodoben je kválom, ſteri ſze od vötra 'zenéjo KŠ 1754, 148; záto ſze ne dájmo od vſzákoga vötra okouli goniti KŠ 1771, 339; pozdignovſi vötrniczo kvötri KŠ 1771, 426; Vidoucsi pa vöter mocni KŠ 1771, 49; kaj ſzo nyemi i votrovje i mourje pokorni KŠ 1771, 27; i vküp ſzprávijo te odebráne nyegove od ſtiri vötrouv KŠ 1771, 81; Eda gori ſztanovſi poprejto ſze je vötrom KŠ 1771, 26; pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

déjsna tudi désna -e ž
1. desnica: ka csini dejſzna tvoja KŠ 1771, 18; zdejſzne moje KŠ 1771, 673; zdejszne Ocsé BKM 1789, 133; na ſzvojo dejszno KM 1783, 53; na dejſznoj tvojoj KŠ 1771, 66; zdejſznov ſzvojov KŠ 1771, 356
2. desna stran: Deli z-dêsznov lübézni KAJ 1848, 141; Csi z-dêszne pise veter KAJ 1870, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

krèpek -pka -o prid. močen, krepek: ár mi je szkázao dobroto szvojo na krepkom meszti TA 1848, 24; Ka ſzi nász Zdr'zo Vu zdrávji, i krepkoj moucſi BKM 1789, 37; szta dvá krepkiva decska vu dolino országa sla KAJ 1870, 133; Moje krepke nogé pa tebé neszti májo KAJ 1870, 37; pren. mlejko rejcſi Bosje ſzvéte, po ſteroi da mocſni ino krepki poſztánete TF 1715, 8; Csi li oſztánete vu vöri fundálivani i krepki KŠ 1771, 605
krèpši -a -e močnejši, krepkejši: gda je 'se ſztarejsi, i krepsi grátao, nikoga je nej steo bougati KM 1790, 54; K-szpouvedi idi vecsfárti, da bos krepsa vu szküsávanyi KOJ 1845, 47; Zrák .. Nyega tiho gibanye sze krepse veter zové KAJ 1870, 150; denok je krepsega nej zamogao vkrotiti KOJ 1848, 30; divje szvinyé doszta huse i krepse szo, kak te krotke KAJ 1870, 70
nájkrèpši -a -e najmočnejši: I ta najkrepsa gla'zojna sze sztere KAJ 1870, 13

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

ogvǜšiti -im dov. zavarovati, zagotoviti: vrábel, ki je szamoga szebé prôti pogübeli ogvüsiti nêznao KAJ 1870, 143; i vu nyé krajini vnogo jezér ortov zemlé ogvüsijo prôti kvári povôdni KAJ 1870, 110
ogvǜšeni -a -o zavarovan, zagotovljen: Csi zdêszne pise veter, pod lêvo perôt szi potisznemo glavô i tak szmo ogvüseni prôti vetri i mrazi KAJ 1870, 144

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

píhati -šem nedov.
1. pihati, gibati se zaradi razlik v zračnem pritisku ali temperaturi: Vöter, gde ſcsé, piſe KŠ 1771, 271; Gda bi pa jüg pihao KŠ 1771, 424; kakda, csi bi zdêszne pijao veter KAJ 1870, 144; i pihali ſzo vötrovje KŠ 1771, 23
2. iztiskati zrak skozi priprta ali našobljena usta: i vi taki zacsnite pihati vaſſe trombönte KM 1796, 48; Na vrôcse pisi KAJ 1870, 97
3. s pihanjem izražati strah ali nejevoljo: Či jo glodamo, [mačka] predé, i či jo dráždži, pihše AI 1878, 9
pišéč -a -e pihajoč: franczoszki Kráo, ki szkrivoma vu nyihov meh pissécs podküri Rákóci Ferentza KOJ 1848, 100
píhavši -a -e ko je pihal: Sulus pa eſcse pihavſi prityé KŠ 1771, 367

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prehodìti -hòdim dov.
1. prehoditi: csi je gli Frigyio prehodo KŠ 1771, 601; Niki Zvisáva ſze, vſze prehodi, Zgibi ſzrecso BKM 1789, 171
2. prepihati: oblecsala, ár ga veter prehodi KAJ 1870, 147
3. prizadeti: Ki ſzrdcza ſzkrovnoſzti prehodis BRM 1823, 336; potrto ſzrczé tú'sno, oszter mecs je prehodo KM 1783, 238; Recsi ete szo tak prehodile szrdce tatá KAJ 1870, 51

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

prestóupiti tudi prestópiti -im dov. prestopiti, kršiti, prelomiti: Práznoſzt, je teliko, liki ſz. hiſtvo preſztoupiti KŠ 1754, 42; Ali nej ſzte ſteli vprávdi, kaj vſzobottaj popevje vczérkvi ſzobotto preſztoupijo KŠ 1771, 38; dao je nyim réd, steroga nepresztôpijo TA 1848, 119; vadlüjem, kai ſzem to zavezo mojega kerſzta preſztoupo SM 1747, 48; i nigdár ſzam zapovid tvojo nej preſztoupo KŠ 1771, 224; 'zena pa zapelana je preſztoupila právdo KŠ 1771, 637
prestópivši -a -e ko je prestopil: Gdare veter goni zrák, Obláki pôt presztôpivsi KAJ 1870, 150

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

tróbiti tudi tróubiti -im nedov.
1. trobiti, dajati močne glasove: zemla more vſza múcsati, csi gli zdai tak troubi SM 1747, 76; Csi gli beſznej, i troubi BKM 1789, 280; Veter pise, fücska, trôbi KAJ 1870, 29; Troubite divje zvirine BKM 1789, 86; pren. ſatan Csi gli troubi SŠ 1796, 114; Nai ſzi Satan i veſz ſzveit troubi SM 1747, 72; Najſzi ſatan troubi BKM 1789, 166
2. vsiljivo oznanjati: ka szo v nyihovoj cérkvaj lutheránje troubili KOJ (1914), 140; vszáki v-szvoj roug troubi KOJ 1845, 87
3. tožiti: trôbim od nepokôja szrcza mojega TA 1848, 31; No zdaj, bogáczi, joucste ſze i troubte nad nevolami vaſimi KŠ 1771, 752

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

hlád -a m hlad: Krisztusa moka Ie nám vteskoucſi drági hlád BKM 1789, 63; Nyega tiho gibanye sze hlád, krepse veter zové KAJ 1870, 150; daj I 'z-nyé hládom düso otaviti KAJ 1848, 132

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

jǜg tudi jǜk -a m
1. jug, južni veter: I, gda jüg piſe, právite KŠ 1771, 214; Gda bi pa jüg pihao, ſtimali ſzo, ka bodo KŠ 1771, 424; Püszto je pihati zdôlcz pod nébov, i zbüdo je po môcsi szvojoj jüg TA 1848, 63; za nistere dnéve jük podpino AIP 1876, br. 1, 8
2. jug, stran neba: Kralicza jüga gori ſztane na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 208

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

klátiti se -im se nedov. klatiti se, potepati se: Kóborlani; potepati sze, klátiti sze KOJ 1833, 163; Csüj, nekláti sze, kak veter KAJ 1870, 79; Ni dühôv, ki bi sze klátili, I tvoje lüdsztvo sztrasili KAJ 1848, 230

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

plátiti -im dov. plačati: naſſe duge ſzi vſzeh platil SM 1747, 68; arje on vſzei verni greihe ſzmertyom platil SM 1747, 89; Pláti vam Boug SIZ 1807, 16; Veter, Bôg vam pláti tô KAJ 1870, 30

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

plèva -e ž pleva: Ali nei ſzo tak ti hüdi, nego ſzo kako pleva, stero veter raznoſzi SM 1747, 92; pleve pa ze'zgé zognyom nevgáſſenim KŠ 1771, 174; ki sze med pleve mejsa, ga szvinyé pojejo KOJ 1845, 6; nego szo kak pleve, stere vöter raztori TA 1848,, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

raznosìti -nòsim dov. raznositi: nego ſzo kako pleve, stero veter raznoſzi SM 1747, 92

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sìlje -a s žito: Gda bi pa csüo Jákob, ka je ſzilje vu Egyptomi KŠ 1771, 359; Brüszi sze kosza i szrp, szilje z-nôg szpádne KAJ 1870, 57; Vogerszko szilje jáko iszkano AI 1875, kaz. br. 8; [kruh] er'zéni, ali ſz-kakſté drügoga ſzilja KŠ 1754, 202; trbej je znati psenicze, ali pa kákſega drügoga ſzilja KŠ 1771, 523; Po 'zétvi od szilja cêna goriszkocsila AI 1875, kaz. br. 8; tak je gvüsno, ka szilji cêna goriszkocsi AI 1875, kaz. br. 8; geto ſzo vo ſzipali ſzilje vu mourje KŠ 1771, 426; nego je moj ocsa ſzilje doli po'seo KM 1790, 32; naj ni ſzilje küpili KM 1796, 29; Naszkoroma velika vrocsina prisla i szilje v-zrelojcsi sztisznola AI 1875, kaz. br. 8; kak csi bi oni rávno z sziljom obiljávali TA 1848, 4; gdare tihi veter sziljá szemta goni KAJ 1870, 120

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

strnìšče tudi strnjìšče -a s strnišče: Drevje, szüho sztrnyiscse KAJ 1870, 63; Csi záto ſto czimpra na té fundamentom zláto ſzinou, ſztrniſcse KŠ 1771, 495; i mrzel veter fücska po szühom sztrnyiscsi KAJ 1870, 101; osztro vetrôvje fücska po kukoriscsi i sztrnyiscsaj KAJ 1870, 28

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

zmlátiti -im dov. zmlatiti, sklatiti, zbiti: Veter je küpe kilavoga szadá zmláto doli z-drevja KAJ 1870, 16

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

nègìban -bna -o prid. negiben, mirujoč: Veter negiban nepise KAJ 1870, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

píš -a m piš, veter: krivicno blágo jasz raz'se-ném kak czesztni práh pis pometé KOJ 1845, 122

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

sláp -a m vihar, močen veter: ſzláp KŠ 1754, 177; najkrepse pa szláp ali vihér zové KAJ 1870, 150; Gda bi ſze pa jáko od ſzlápa gonili KŠ 1771, 425; V velikom ſzlápi zdaj poginemo BKM 1789, 334; ki po ſzlapej etoga mourja vlácſim ládjo mojega tejla KM 1783, 183; Kak mourſzko válovjé, Ko ſzem tam ſzlápi noſzijo BKM 1789, 206; On na neverne dá vihér ſzlápov TA 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.

zvír -a m vihar, veter: Zvir nasztáne vu zráki KAJ 1870, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 11. 6. 2024.