Tiskanje

monsúnski monsúnska monsúnsko pridevnik [monsúnski]

1.

ki je v zvezi z monsunom 1.

1.1.

monsun 1.

monsunu 1.

STALNE ZVEZE: monsunski gozd, monsunsko podnebje
ETIMOLOGIJA: ↑monsun

bríti bríjem nedovršni glagol [bríti]

1.

odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži

2.

pihati tako, da se čuti hud, močen mraz

FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim)
ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...

kódrati kódram nedovršni glagol [kódrati]

1.

delati, oblikovati kodre

1.1.

navadno ekspresivno

2.

v obliki kodrati se dobivati obliko kodrov, postajati kodrast

2.1.

v obliki kodrati se

navadno ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: kodrati možgane (komu), kodrati živce komu
ETIMOLOGIJA: ↑koder

bučáti bučím nedovršni glagol [bučáti]

1.

oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih

1.1.

2.

navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročati močne, globoke zvoke, hrup

2.1.

ekspresivno

3.

navadno brezosebno zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti

4.

ekspresivno biti prisoten, pojavljati se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno

ETIMOLOGIJA: = cslov. bučati, hrv., srb. búčati, rus. búčatь, češ. bučet < pslov. *bučati, iz ide. *beu̯‑ ali *bheu̯‑, tako kot litov. baũkti - več ...

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

1.

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

3.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

3.1.

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

4.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

5.

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

6.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

žužkocvétka žužkocvétke samostalnik ženskega spola [žuškocvétka]

iz botanike rastlina, ki jo oprašujejo žuželke

ETIMOLOGIJA: ↑žužek + ↑cvetka

završáti završím dovršni glagol [zavəršáti]

1.

navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

2.2.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: ↑vršati

tôpol topôla samostalnik moškega spola [tôpol]

1.

visoko listnato drevo z visečimi mačicami, kroglastimi ali rombastimi listi in semeni s kosmi gostih belkastih vlaken; primerjaj lat. Populus

1.1.

STALNE ZVEZE: beli topol, črni topol
ETIMOLOGIJA: = cslov. topolь, hrv., srb. topòla, rus. tópolь, češ. topol < pslov. *topolь, morda prevzeto iz neke roman. predloge iz lat. pōpulus ‛topol’ - več ...

kápar káparja samostalnik moškega spola [kápar]

iz agronomije, iz zoologije majhna zajedavska žuželka s polkrožnim zunanjim ogrodjem, ki sesa rastlinske sokove; primerjaj lat. Coccoidea

STALNE ZVEZE: ameriški kapar
ETIMOLOGIJA: ↑kapa - več ...

monsún monsúna samostalnik moškega spola [monsún]

1.

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsum

1.1.

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Monsun, angl. monsoon in port. monção iz arab. mausim ‛letni čas’ - več ...

bába bábe samostalnik ženskega spola [bába]

1.

neformalno, navadno slabšalno ženska

1.1.

neformalno

ekspresivno

;

SINONIMI:

neformalno, ekspresivno babnica

2.

neformalno, slabšalno moški, ki se mu pripisujejo nekatere stereotipne ženske vedenjske, telesne lastnosti

STALNE ZVEZE: žaganje babe
FRAZEOLOGIJA: Baba pijana, rit prodana., Baba zmešana!, Babe so hudič.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. baba, hrv., srb. bȁba, rus. bába, češ. bába < pslov. *baba ‛stara ženska’ < ide. *bā̆bā̆ - več ...

betón betóna samostalnik moškega spola [betón]

1.

zmes vode, peska, cementa in različnih dodatkov, ki se postopoma strdi, navadno kot gradbeni material

1.1.

1.2.

ekspresivno

STALNE ZVEZE: armirani beton, lahki beton, marka betona, podložni beton, prani beton, razred betona, sveži beton, vidni beton
FRAZEOLOGIJA: težek kot beton, trd kot beton
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Beton iz frc. béton < lat. bitūmen ‛zemeljska smola’, glej ↑bitumen - več ...

bòr1 bôra samostalnik moškega spola [bòr]

1.

iglasto drevo z dolgimi iglicami in razbrazdanim lubjem; primerjaj lat. Pinus; SINONIMI: borovec

1.1.

STALNE ZVEZE: alepski bor, črni bor, gorski bor, korejski bor, primorski bor, pritlikavi bor, rdeči bor, zeleni bor
ETIMOLOGIJA: = cslov. borъ, hrv., srb. bȏr, rus. bór ‛iglast gozd’, češ. bor < pslov. *borъ iz ide. *bharu- ‛iglasto drevo’, tako kot stnord. bǫrr ‛drevo’, ags. bearu ‛gozd, grmičevje’, iz ide. *bhar- ‛nekaj ostrega, drevesna iglica, resa’ - več ...

lisíca lisíce samostalnik ženskega spola [lisíca]

1.

manjša zver rdečkasto rjave barve z daljšim gobcem in košatim repom; primerjaj lat. Vulpes vulpes

1.1.

1.2.

manj formalno

2.

ekspresivno kdor zna okoliščine dobro, spretno izkoristiti sebi v prid; SINONIMI: ekspresivno lisjak

3.

v množini priprava iz dveh povezanih obročev za vklepanje aretirancev, zapornikov

4.

v množini jeklena priprava, ki se priklene na kolo nepravilno parkiranega vozila za preprečitev vožnje

STALNE ZVEZE: arktična lisica, leteča lisica, lov na lisico, morska lisica, polarna lisica, puščavska lisica, srebrna lisica
FRAZEOLOGIJA: lisice škrtnejo na (čigavih) rokah (koga), znajti se v lisicah, zvit kot lisica
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. lìsica, rus. lisíca, polj. lisica < pslov. *lisica iz *lisъ ‛lisjak’ - več ...

smŕček smŕčka samostalnik moškega spola [smə̀rčək]

1.

izbočen, navadno podaljšan del gobca z odprtinama za dihanje, vohanje pri nekaterih sesalcih

2.

navadno v množini, iz biologije votla goba s klobukom, ki spominja na satje, in trosovnico na površini; primerjaj lat. Morchella; SINONIMI: mavrah

STALNE ZVEZE: koničasti smrček, užitni smrček
FRAZEOLOGIJA: dobiti jih po smrčku
ETIMOLOGIJA: ↑smrkati

strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti]

1.

predelovati surovo živalsko kožo v usnje

2.

ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta

ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...

vetrobrán vetrobrána samostalnik moškega spola [vetrobrán]

1.

kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrolom

2.

manj formalno sprednja šipa vozila

ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑bran

vetrocvétka vetrocvétke samostalnik ženskega spola [vẹtrocvétka]

iz botanike rastlina, ki jo oprašuje veter

ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑cvetka

vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti]

1.

oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter

1.1.

2.

brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice

2.1.

brezosebno

ekspresivno

3.

ekspresivno jezno, razburjeno govoriti

FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju
ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...

blízu2 predlog [blízu]
I. z rodilnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

II. z dajalnikom

1.

izraža majhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava

2.

izraža majhno časovno oddaljenost določenega trenutka, obdobja, pojava

3.

izraža tesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje

3.1.

4.

izraža skoraj doseženo mero, količino, cilj

ETIMOLOGIJA: ↑blizu

ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]

1.

območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka

2.

vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologije tropski ciklon

STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít]

1.

komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin

2.

žival, ki ima ženske in moške spolne organe

3.

ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid

3.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...

kájtanje kájtanja samostalnik srednjega spola [kájtanje]

šport, pri katerem se z upravljanjem jadralnemu padalu podobnega pripomočka deska po vodi, snegu, navadno kot rekreativna dejavnost

ETIMOLOGIJA: ↑kajtati

klobúk klobúka samostalnik moškega spola [klobúk]

1.

pokrivalo z izbočenim srednjim delom in z navzven obrnjenim robom, navadno iz tršega materiala

1.1.

2.

zgornji, širši del gobe na vrhu beta

2.1.

3.

zgornji, izbočen del meduze, iz katerega rastejo lovke

4.

iz agronomije rahlo izbočena plast, ki se nabere na površini tekočine pri alkoholnem vrenju

STALNE ZVEZE: kavbojski klobuk, mehiški klobuk, morski klobuk, zlati klobuk
FRAZEOLOGIJA: dati klobuk dol pred kom, dobiti kardinalski klobuk, klobuk dol (pred kom, pred čim), potegniti koga, kaj iz klobuka, potegniti zajca iz klobuka, s klobukom v roki, zatakniti si kaj za klobuk
ETIMOLOGIJA: = stcslov. klobukъ, hrv., srb. klòbūk, rus. klobúk, češ. klobouk < slovan. *klobukъ, prevzeto iz tur. *kalbuk, sorodno s krimsko tatar. kalpak ‛kapa’ - več ...

opraševálec opraševálca samostalnik moškega spola [opraševáləc opraševáu̯ca] tudi [opraševáləc opraševálca]

1.

žival, zlasti žuželka, ki prenaša pelod na brazdo drugega cveta

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑opraševati

preríjski preríjska preríjsko pridevnik [preríski]

ki je v zvezi s prerijo

STALNE ZVEZE: prerijski pes
ETIMOLOGIJA: ↑prerija

pršìč pršíča samostalnik moškega spola [pəršìč]

suh, droben sneg

ETIMOLOGIJA: = hrv. pȑšić < pslov. *pьršit'ь, manjšalnica od *pьrxъ ‛droben prah, drobne kapljice’, glej ↑pršeti - več ...

sadístičen sadístična sadístično pridevnik [sadístičən]

1.

ki doživlja užitek ob povzročanju bolečine, trpljenja drugemu, poniževanju drugega

1.1.

2.

ekspresivno ki je neprizanesljiv, neusmiljen

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. sadistisch, glej ↑sadizem

strúžiti strúžim nedovršni glagol [strúžiti]

1.

oblikovati vrteči se predmet z odrezovanjem tankih plasti

1.1.

1.2.

2.

manj formalno igrati, predvajati glasbo, zlasti s hitrimi ponavljajočimi se zvoki

2.1.

ekspresivno

ETIMOLOGIJA: = cslov. stružiti, rus. stružítь < pslov. *stružiti iz *strugъ ‛strgalo’ iz ide. korena *streu̯g- ‛drgniti, gladiti, narediti hitro potezo’ - več ...

ánorak ánoraka samostalnik moškega spola [ánorak]

športno vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom, dežjem

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Anorak in frc. anorak iz eskim. anorak, domnevno iz anoré ‛veter’ - več ...

dlákast dlákasta dlákasto pridevnik [dlákast]

1.

ki je porasel z dlakami 1.; SINONIMI: dlakav

2.

ki je porasel z dlačicami; SINONIMI: dlakav

3.

ki ima, je prekrit z dlačicam podobnimi vlakni, izrastki

ETIMOLOGIJA: ↑dlaka

fŕr medmet

1.

navadno ponovljeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema zvoke pri frfotanju, plapolanju, hitrem premikanju skozi zrak

1.1.

z večkrat ponovljeno črko r

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema zvoke ob frfotanju ptičjih kril

kapúca kapúce samostalnik ženskega spola [kapúca]

prišit ali pripet del zgornjega oblačila za pokrivanje glave; SINONIMI: oglavnica

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kapuze iz it. cappuccio, iz cappa ‛plašč (s kapuco), kuta’ - več ...

klóža klóže samostalnik ženskega spola [klóža]

iz planinstva sprijeta zgornja plast snega, ki ga je nanesel veter

ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora

kolobárnica kolobárnice samostalnik ženskega spola [kolobárnica]

iz biologije mesnata lističasta goba z belimi trosi; primerjaj lat. Tricholoma

STALNE ZVEZE: pegasta kolobarnica, zimska kolobarnica
ETIMOLOGIJA: ↑kolobar

mákija mákije samostalnik ženskega spola [mákija]

zimzeleno grmičasto rastje, ki strnjeno porašča suha, kamnita tla v Sredozemlju

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. macchia, prvotno ‛lisa, madež’ < lat. macula, ker skupina grmov v pusti, kamniti okolici izgleda kot lisa - več ...

monsúm monsúma samostalnik moškega spola [monsúm]

deževno obdobje, zlasti v južni in jugovzhodni Aziji, ko piha veter s hladnega morja na ogreto kopno; SINONIMI: monsun

ETIMOLOGIJA: k ↑monsun

sredogórje sredogórja samostalnik srednjega spola [sredogórje]

hribovito območje, ki sega do zgornje gozdne meje

ETIMOLOGIJA: iz sred(nje velika) gora po zgledu ↑visokogorje

vetrolòm vetrolôma samostalnik moškega spola [vetrolòm]

1.

lomljenje dreves zaradi močnega vetra

1.1.

1.2.

2.

kar ščiti, varuje pred vetrom; SINONIMI: vetrobran

ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑lom

vetrolòv vetrolôva samostalnik moškega spola [vetrolòu̯ vetrolôva]

manjši prostor pri vhodu v stavbo, ki zmanjšuje vdor hladnega zraka v notranje prostore

ETIMOLOGIJA: ↑veter + ↑loviti

vétrovka vétrovke samostalnik ženskega spola [vétrou̯ka]

vrhnje oblačilo, ki pokriva zgornji del telesa in ščiti pred vetrom

ETIMOLOGIJA: ↑veter

vetrôvnik vetrôvnika samostalnik moškega spola [vetrôu̯nik]

1.

iz tehnike in tehnologije veliki cevi podobna naprava, v kateri se ustvarja zračni tok za proučevanje, testiranje aerodinamičnih lastnosti zlasti letal, avtomobilov

1.1.

ETIMOLOGIJA: ↑veter

žámeten žámetna žámetno pridevnik [žámetən]

1.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki je iz žameta 1. ali vsebuje žamet 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

2.

v nekaterih zvezah v obliki žametni ki spominja na žamet 1. ali je tak kot pri žametu 1.; SINONIMI: žametast, privzdignjeno baržunast

3.

ki je prijetnega, bogatega okusa; SINONIMI: žametast

4.

ekspresivno ki ima nizek, mehek in prijeten zven; SINONIMI: privzdignjeno baržunast

5.

ekspresivno ki je prijazen, nežen

STALNE ZVEZE: žametna črnina
ETIMOLOGIJA: ↑žamet

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika