Tiskanje

bernski

Predlog

bernska bernsko pridevnik

IZGOVOR: [bêrnski] in [bêrənski]

ZVEZE: bernski planšarski pes

PRIMERJAJ: Bernska konvencija, Bernska unija, Bernske Alpe, Bernsko višavje

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Bernsko višavje

Predlog

Bernskega višavja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

gorat predel v Švici

IZGOVOR: [bêrnsko višáu̯je], rodilnik [bêrnskega višáu̯ja] in [bêrənsko višáu̯je], rodilnik [bêrənskega višáu̯ja]

BESEDOTVORJE: bernskovišavski

PRIMERJAJ: bernski

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Gelboe mn. zemljepisno lastno ime Gilboa: kadar David je bil prekonil te hribe Gelboe im./tož. mn. vſelej ſo bily oſtali nerodovitni (II, 129) ǀ David je bil prekounil te hribe Gelboe im./tož. mn. (II, 338) Gilbóa, lat. V Gelboe, višavje ob Mrtvem morju (SP 1 Krn 10,1)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Golánsko višávje -ega -a s, zem. i. (ȃ ȃ) |planota v Siriji|: na ~em ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lȃt latȋ ž in -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

lublinski

Predlog

lublinska lublinsko pridevnik

IZGOVOR: [lúblinski]

PRIMERJAJ: Lublinsko višavje, Lublinska unija, Lublinski trikotnik

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Lublinsko višavje

Predlog

Lublinskega višavja samostalniška zveza srednjega spola

PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime

višavje na Poljskem

IZGOVOR: [lúblinsko višáu̯je], rodilnik [lúblinskega višáu̯ja]

PRIMERJAJ: Lublin

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

mezéta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

nižávje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

novogvinejski

Predlog

novogvinejska novogvinejsko pridevnik

IZGOVOR: [novogvinêjski]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

planôta -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

prigórje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

Ukrajinska in beloruska imena: uporabiti ruski zapis ali ne?

Iz zgodovinskih razlogov so v slovenščini uveljavljene in predpisane ruske različice številnih ukrajinskih in beloruskih imen (na primer Lvov, Vitebsk namesto Lviv, Vicebsk). Kateri pa je primeren zapis imen, ki nimajo uveljavljene slovenske oblike – ali slediti zgledu in jih porusiti (Ivano-Frankovsk, Kristina Timanovska) ali upoštevati izvirni jezik (Ivano-Frankivsk, Kriscina Cimanovska)?

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

uravnáti -ám dov. (á ȃ)
1. narediti, da pride kaj v ravno vrsto: uravnati zidake s pomočjo napete vrvice
// izravnati, poravnati: voda in ledeniki so uravnali višavje v planoto / uravnati steljo po vozu
2. narediti, da pride kaj v pravilen, ustrezen položaj: uravnati papir v pisalnem stroju / z roko uravnati ruto; uravnati si razmršene lase / z vijakom uravnati lego, nagib priprave
// narediti, da pride kaj v naraven, pravilen položaj: uravnati izpahnjeno, zlomljeno kost
3. urediti, izravnati strugo, da voda ne poplavlja, dela škode; regulirati: uravnati hudournik / uravnati strugo
4. narediti, da kaj pravilno, ustrezno deluje: uravnati radijski aparat, uro / uravnati stroj na tri tisoč vrtljajev na minuto
5. narediti, da se kaj pojavlja v primerni, ustrezni količini, stopnji: uravnati dotok vode; uravnati temperaturo / pravilno uravnati prehrano
6. knjiž. naravnati, usmeriti: uravnati vse nitke v isto smer / uravnati topove na mesto / uravnati misli na kaj drugega
7. star. napotiti, usmeriti: uravnati begunce proti mestu; uravnati koga na glavno cesto
8. v zvezi s po narediti, da se kaj ravna po čem: uravnati svoj korak po njegovem / uravnati smer ladje po zvezdah
9. star. uskladiti: uravnati delo posameznikov / uravnati cene
10. zastar. urediti: uravnati komu dom / pred odhodom je še uravnal, kar je moral
● star. uravnati komu glavo, možgane narediti, da misli pametno, prav; zastar. vstal je in uravnal otrple ude naravnal, pretegnil

uravnáti se

knjiž., v zvezi s po

začeti se ravnati po čem:

uravnati se po kakšnem načelu

/ ni se mogel uravnati po novih časih se jim prilagoditi

●

zastar. uravnaj se in hitro pojdi obleci se, opravi se; zastar. uravnati se z nosačem za plačilo pogoditi se, sporazumeti se; zastar. ko so se udobno uravnali, je ugasnil luč namestili; zastar. uravnati se s sosedom zaradi meje pomiriti se

uravnán

-a -o:

uravnan potok

s tem je stvar uravnana

natančno, pravilno uravnan

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

uravnáti -ám dovršni glagol, glagol ravnanja

1.

kdo/kaj narediti ravno kaj v kaj / po čem
Uravnali so (jim) parcelo.

2.

kdo/kaj dati kaj v naraven/pravilen položaj v/na kom/čem
Uravnal (mu) je izpahnjeno koleno v prvotni položaj.

3.

kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravna uro /po srednjeevropskem času/.

4.

kdo/kaj ustrezno naravnati kaj
/Razumno/ uravnajo dotok vode.

5.

iz medicine kdo/kaj pravilno usmeriti kaj
Uravnali so rojstva v državi.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

višȃva, f. die Höhe; iz višave, v višavah; slava Bogu na višavah; — die Anhöhe; — = višavje, das Hochland, Cig. (T.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávje -a s (ȃ)
obsežnejše območje visokega sveta: azijska višavja; valovito višavje / Golansko višavje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávje -a s, skup. (ȃ) sneg po ~u

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávje -a s

obsežnejše področje visokega sveta

SINONIMI:

višavski svet

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024

višȃvje, n. das Hochland, C., Jes.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávje -a s

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávje -a s

Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višávski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na višavje: višavski gozdovi / višavski svet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.

višína -e ž

Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.