Tiskanje

neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu

kot členek, neformalno, štajersko uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

kot samostalnik izraz za pritegovanje pozornosti, poudarjanje izrečenega, značilen za govorce štajerskih narečij

FRAZEOLOGIJA: Čuj ti!
ETIMOLOGIJA: iz velelnika glagola ↑čuti v pomenu ‛biti pozoren, bedeti’

crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti]

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkavati

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkavati

FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati

sánkcija sánkcije samostalnik ženskega spola [sánkcija]

del pravnega pravila, ki določa negativno posledico ob ravnanju v nasprotju s pravnim pravilom

kazen zaradi kršitve pravil, dogovorov

STALNE ZVEZE: pragmatična sankcija
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sanktion in frc. sanction iz lat. sanctiō ‛odredba, določitev kazni’, iz sancīre ‛odrediti, določiti’, prvotno ‛posvetiti’, k sacer ‛svet, posvečen’ - več ...

vèndar členek [və̀ndar]
I.

poudarja povedano kljub morebitnemu dvomu

izraža nestrpnost, nejevoljo

2.1.

izraža veselje, navadno ob presenečenju, da je kaj mogoče

izraža pomislek glede na prej povedano ali splošno znano, sprejeto

v vezniških in členkovnih zvezah poudarja pomen razmerja, ki ga izraža veznik ali členek

uvaja novo poved, ki je nasprotna prejšnji povedi

II. kot veznik

uvaja besedo ali stavek, ki je nasproten prejšnjemu stavku ali besedi

1.3.

ETIMOLOGIJA: iz *viny že, iz *viny = cslov. viny ‛seveda, vsekakor’ iz vina ‛vzrok, prilika’ - več ...

zaímek zaímka samostalnik moškega spola [zaímək]

iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki zamenjuje navadno samostalnik, pridevnik ali prislov ter se nanaša na nezaimenske ustreznike v besedilu

iz jezikoslovja

STALNE ZVEZE: kazalni zaimek, osebni zaimek, oziralni zaimek, svojilni zaimek
ETIMOLOGIJA: po zgledu lat. prōnōmen (iz lat. pro.. ‛pred, za, namesto’ ali gr. pró ‛pred, za, v korist, namesto’ + nōmen ‛ime’, ‛samostalnik’) iz zveze za im(e), ker zaimek nadomešča samostalnik, tj. imensko besedo, stoji namesto imena, za ime - več ...

mhm2; in mmm2; tudi hḿ; tudi mh2 členek

izraža, da govorec razmišlja, se obotavlja spregovoriti

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, znana tudi v nem. mhm, angl. hm(m), hem, hrv., srb., rus. hm

ohô in ohò medmet

izraža, da je govorec presenečen, začuden

ETIMOLOGIJA: tako kot nem. oho iz ↑o + ↑ho

adíjo medmet [adíjo]

manj formalno uporablja se, ko govorec ob slovesu koga pozdravi, zlasti znanca

ekspresivno

ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da kdo ni več zaželen, potreben

kot členek, ekspresivno uporablja se, ko govorec želi izpostaviti, poudariti, da ob neizpolnjevanju pogojev česa ni ali ne bo več

kot samostalnik manj formalen pozdrav ob slovesu, zlasti znanca

4.1.

kot samostalnik

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: biti adijo, iti adijo, reči adijo komu, čemu, Adijo pamet!
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. addio < lat. ad Deum, dobesedno ‛k Bogu’ - več ...

àj medmet

izraža, da se govorec spomni česa neprijetnega

izraža, da je govorec prijetno presenečen

tudi ponovljeno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost

izraža, da govorec občuti vznesenost, radost

zlasti v ljudskih pesmih uporablja se za nadomeščanje zlogov besedila v refrenu

5.1.

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot hrv., srb. ȃj, rus. áj, češ., stčeš. aj, litov. aĩ, nem. ei; v romanskih jezikih predvsem za izražanje bolečine: it. àhi, frc. aie, špan. ay

crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati]

neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno crkovati

neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati

neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati

neformalno

;

SINONIMI:

neformalno crkovati

FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha
ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

1.7.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

2.1.

2.2.

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

3.2.

3.3.

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

5.1.

5.2.

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

6.1.

v obliki čisti

7.

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

8.

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

9.

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

góba góbe samostalnik ženskega spola [góba]

nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva

organizem brez sposobnosti fotosinteze, sestavljen iz podgobja in navadno klobuka, beta; primerjaj lat. Fungi; SINONIMI: gliva

prožen, zelo vpojen pripomoček, zlasti za brisanje

ekspresivno kar ima veliko sposobnost sprejemanja, shranjevanja velike količine stvari, podatkov

STALNE ZVEZE: atomska goba, cvetličarska goba, čajna goba, hišna goba, kresilna goba, lesna goba, lističasta goba, morska goba, nora goba
FRAZEOLOGIJA: iti po gobe, jesti nore gobe, piti kot goba, rasti kot gobe po dežju, vpijati kaj kot goba
ETIMOLOGIJA: = stcslov. gǫba, hrv., srb. gȕba, nar. rus. gúba, češ. houba < pslov. *gǫba, tako kot nar. latv. gum̃ba ‛oteklina’ verjetno iz ide. korena *g(h)eu̯bh- ‛kriviti, bočiti, dvigovati nad površje’ - več ...

hà2 medmet

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec nejevoljen, jezen

izgovarja se z večjo jakostjo

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec občuti zadovoljstvo, ko se izkaže, da je imel, deloval prav

2.1.

izgovarja se z večjo jakostjo

izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da si govorec vliva pogum

izgovarja se z večjo jakostjo

3.2.

izgovarja se z večjo jakostjo

kot členek, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo

4.1.

kot členek

izgovarja se z večjo jakostjo

ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot npr. stind., gr., stvnem. ha, lat. hā, hrv., srb. hȁ, stčeš., polj., nem., frc., angl. ha

hôhô in hòhò; in hô medmet

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho posnema glas pri glasnem smejanju, krohotanju

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da govorec s posmehom zanika, zavrača sogovorčevo izjavo

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho izraža, da je govorec presenečen

tudi z večkrat ponovljenim zlogom ho

ETIMOLOGIJA: ↑ho

oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se]

oddati ali začeti oddajati glas, zvok

odzvati se na klic, poziv

javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi

dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil.
ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se

oglášati se oglášam se nedovršni glagol [oglášati se]

oddajati glas, zvok

odzivati se na klic, poziv

javljati se od kod v televizijsko, radijsko oddajo

javno izražati, izpostavljati svoje stališče o določeni temi

dajati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim

prihajati kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, vabilo

FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglaša (komu), želodec se oglaša (komu), Kdo se oglaša.
ETIMOLOGIJA: ↑oglasiti se

ôslov ôslova ôslovo pridevnik [ôslou̯ ôslova ôslovo]

ki je v zvezi z oslom 1., osli 1.

osla 1.

FRAZEOLOGIJA: oslova senca, prepirati se za oslovo senco, prepir za oslovo senco
ETIMOLOGIJA: ↑osel

pásulj pásulja samostalnik moškega spola [pásul]

jed iz belega fižola, čebule in mlete paprike, navadno z dodatkom prekajenega mesa

FRAZEOLOGIJA: preprost kot pasulj, Preprosto kot pasulj.
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz srb. pàsūlj, prvotno ‛fižol’, to pa iz srgr. phasoúli h gr. phásēlos - več ...

počístiti počístim dovršni glagol [počístiti]

narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: očistiti

;

SINONIMI:

očistiti

FRAZEOLOGIJA: počistiti Avgijev hlev, počistiti mizo, počistiti pajčevino, počistiti slačilnico, počistiti pred svojim pragom, počistiti svoje podstrešje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti

dinozávrski dinozávrska dinozávrsko pridevnik [dinozávərski]

ki je v zvezi z dinozavri 1.

navadno slabšalno ki je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad

navadno slabšalno ki je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljiv, zastarel

ETIMOLOGIJA: ↑dinozaver

kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt]

kdor se ukvarja s kmetovanjem

v množini podeželje

slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar

šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak

STALNE ZVEZE: prosti kmet
FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...

máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka]

domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček

zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae

ekspresivno privlačna ženska

ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna

STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka
FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši.
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...

mrcína mrcíne samostalnik ženskega spola [mərcína]

ekspresivno velika, močna žival, ki je lahko nevarna, zlasti pes, medved

ekspresivno zelo zmogljiva naprava, vozilo

slabšalno kdor ima negativne moralne lastnosti ali se mu to pripisuje

FRAZEOLOGIJA: jeklena mrcina
ETIMOLOGIJA: = cslov. mrъcina ‛mrtvec, truplo’, hrv., srb. mr̀cina ‛mrhovina’, nejasnega izvora, morda iz ↑mrtvec - več ...

poniglàv ponigláva poniglávo tudi ponigláv ponigláva poniglávo tudi poníglav poníglava poníglavo pridevnik [poniglàu̯ ponigláva poniglávo] tudi [ponigláu̯ ponigláva poniglávo] tudi [poníglau̯ poníglava poníglavo]

slabšalno ki kaj prikriva, naklepa

slabšalno

ekspresivno ki je nagajiv, navihan

ETIMOLOGIJA: verjetno < *ponikloglav, iz ↑ponikniti + ↑glava, prvotno torej *‛takšen, ki gleda dol, v tla’ - več ...

ahá1 in ahà členek

manj formalno, tudi ponovljeno izraža, da govorec pritrjuje, soglaša