ábrahamovec ábrahamovca samostalnik moškega spola [ábrahamovəc] ekspresivno kdor praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let; SINONIMI: ekspresivno abraham
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ábrahamovka ábrahamovke samostalnik ženskega spola [ábrahamou̯ka] ekspresivno ženska, ki praznuje petdeseti rojstni dan ali dopolni petdeset let
ETIMOLOGIJA: ↑abraham
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
arháičen arháična arháično pridevnik [arháičən] 1. v nekaterih zvezah v obliki arhaični ki je iz (daljne) preteklosti1.1. ki spominja na tako preteklost ali ima značilnosti preteklosti
1.2. ki ni več v skladu z razmerami, potrebami, normami določenega časa
2. v obliki arhaični ki je v zvezi z zgodnjimi razvojnimi stopnjami predklasične grške dobe
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. archaisch, angl. archaic, frc. archaïque in poznolat. archaicus iz gr. arkhaïkós ‛staromoden’, iz arkhaĩos ‛starodaven, izvoren’, iz arkhḗ ‛izvor’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
astmátični astmátična astmátično pridevnik [astmátični] 2. ekspresivno, v obliki astmatičen ki je šibek, slaboten, se hitro izčrpa
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. asthmatisch) iz nlat. asthmaticus, glej ↑astma
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
balónski balónska balónsko pridevnik [balónski] 4. pri katerem se kot pripomoček, zlasti za širjenje zoženega dela žile, uporablja priprava z manjšim balonom4.1. ki ga sestavlja, tvori manjši balon, namenjen zlasti širjenju zoženega dela žile
5. ekspresivno ki ima glede na dejansko stanje, realne zahteve preveliko razsežnost
STALNE ZVEZE: balonska črpalka, balonska svila, balonski plašč ETIMOLOGIJA: ↑balon
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bazilísk bazilíska samostalnik moškega spola [bazilísk] 1. mitološko bitje s trupom kače ali kuščarja in perutmi, ki ubija s pogledom
2. iz zoologije kuščar zelenkaste ali rjavkaste barve, ki lahko po zadnjih nogah krajši čas teče po vodi, živeč v Srednji Ameriki in severnem delu Južne Amerike; primerjaj lat. Basiliscus
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Basilisk in) lat. basiliscus iz gr. basilískos, ‛vrsta kače’, prvotno ‛kraljič’, iz basileús ‛kralj’, ker je bazilisk veljal za kralja kač
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bêt bêta tudi bèt bèta samostalnik moškega spola [bêt] tudi [bə̀t] peclju podoben del gobe, ki ima na vrhu klobuk; SINONIMI: kocen
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. bót ‛pesino, krompirjevo listje’ < pslov. *bъtъ < ide. *bhuto- iz korena *bheu̯- ‛rasti, uspevati, obstajati’, tako kot gr. phytón ‛rastlina, zelišče, sadika, steblo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bèv medmetposnema govorjenje koga, ki spregovori le redko, na kratko
FRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema pasje lajanje, bevskanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bèzgov bèzgova bèzgovo in bezgôv bezgôva bezgôvo in bezgòv bezgôva bezgôvo pridevnik [bə̀zgou̯ bə̀zgova bə̀zgovo] in [bəzgôu̯ bəzgôva bəzgôvo] in [bəzgòu̯ bəzgôva bəzgôvo] STALNE ZVEZE: bezgova prstasta kukavica, bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑bezeg
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
bombážen bombážna bombážno pridevnik [bombážən] ETIMOLOGIJA: ↑bombaž
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
brezmêjen brezmêjna brezmêjno pridevnik [brezmêjən] 1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki nima vidnih, zaznavnih mej, se zdi brez konca1.1. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki je prisoten v veliki meri, še ni izčrpan ali se zdi neizčrpen
1.2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni ki ga nič ne omejuje, zadržuje
2. v nekaterih zvezah v obliki brezmejni, ekspresivno ki je prisoten v veliki meri, izrazit in se zanj zdi, da ga ne more bistveno spremeniti noben dogodek, izkušnja
FRAZEOLOGIJA: Človeška neumnost je brezmejna. ETIMOLOGIJA: iz brez mej(e)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
crkávati crkávam nedovršni glagol [cərkávati] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkovati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkovati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkovati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkovati
FRAZEOLOGIJA: crkavati na obroke, crkavati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, iz onomatopeje *cr, ki posnema visoke glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
crkováti crkújem nedovršni glagol [cərkováti] 1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati 1.1. neformalno, slabšalno prihajati v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkavati
2. neformalno prihajati v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkavati
3. neformalno, navadno slabšalno živeti v pomanjkanju zlasti materialnih dobrin; SINONIMI: neformalno, navadno slabšalno crkavati 3.1. neformalno biti v slabem, neželenem stanju zaradi neugodnih vplivov ali negativnega občutja; SINONIMI: neformalno crkavati
FRAZEOLOGIJA: crkovati na obroke, crkovati od smeha ETIMOLOGIJA: iz crkati, glej ↑crkavati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
čéveljc čéveljca samostalnik moškega spola [čévəlc] 1. navadno v množini, ekspresivno čevelj 1.1. navadno v množini čevlju podobno obuvalo za psa; SINONIMI: čeveljček
STALNE ZVEZE: lepi čeveljc ETIMOLOGIJA: ↑čevelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dekadéntno tudi dekadêntno prislov [dekadéntno] tudi [dekadêntno] 1. takó, da se kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem1.1. takó, da izstopa zaradi pretirane usmerjenosti v razkošje, predajanje užitkom
ETIMOLOGIJA: ↑dekadenten
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
diadém diadéma samostalnik moškega spola [dijadém] 1. manjši kroni podoben polkrožni naglavni okras, navadno kot znamenje oblasti, časti1.1. tak naglavni okras kot nakit; SINONIMI: tiara
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Diadem in lat. diadēma iz gr. diádēma, iz diadéō ‛ovijem, čvrsto privežem’ iz diá ‛skozi, prek, po’ + déō ‛vežem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dinozáver dinozávra samostalnik moškega spola [dinozávər] 1. izumrla žival s kožo, prekrito z luskami ali perjem, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi; primerjaj lat. Dinosauria; SINONIMI: zaver
2. igrača, model, ki predstavlja izumrlo žival, včasih izredne velikosti, ki je živela zlasti v juri in kredi
3. navadno slabšalno kdor je starejši, na kakem področju deluje dlje od drugih in se mu zato pripisuje manjša sposobnost prilagajanja, ohranjanje nesodobnih nazorov, navad
4. navadno slabšalno kar je zaradi dolgotrajnega ustaljenega delovanja neprilagodljivo, zastarelo
5. ekspresivno kar je zaradi pretirane velikosti nepraktično, neskladno, okorno
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Dinosaurus, angl. dinosaur, frc. dinosaure) iz nlat. dinosaurus iz gr. deinós ‛vzvišen, strašen, grozen, silen’ + ↑zaver
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dramátik dramátika samostalnik moškega spola [dramátik] 1. kdor se ukvarja s pisanjem dram1.1. ekspresivno drama, drame te osebe
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Dramatiker iz ↑drama
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
dvójnica dvójnice samostalnik ženskega spola [dvójnica] 1. ženska, ki je drugi ženski zelo podobna, zlasti po videzu1.1. ženska, ki nadomešča igralko v prizorih, ki zahtevajo zlasti posebno spretnost, znanje
1.2. lutka, figura, ki upodablja kako žensko
2. vsaka od dveh ali več enakih, podobnih stvari, pojavov; SINONIMI: dvojnik
3. iz jezikoslovja vsaka od dveh ali več pojavnih oblik besede
4. navadno v množini, iz etnologije piščal iz enega kosa lesa z dvojno cevjo
ETIMOLOGIJA: ↑dvojen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
êj in èj medmet1. neformalno uporablja se, ko govorec želi pritegniti pozornost, koga nagovoriti, pozvati k čemu
2. uporablja se, ko govorec želi koga opozoriti, da kaj ni prav
3. navadno podvojeno uporablja se, ko govorec želi pokazati, da pri kom česa ne odobrava
4. izraža, da je govorec pod vplivom določenega občutja, zlasti veselja, navdušenja, hrepenenja, ki ga navadno zbudi spomin na kaj
5. navadno podvojeno izraža, da je govorec v zadregi, negotov
6. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, tako kot stcslov. ei, hrv., srb. ȇj, češ. ej, lat. eia, gr. eĩa
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
enológ enológa samostalnik moškega spola [enolók enológa] STALNE ZVEZE: leteči enolog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Önologe, angl. oenologist, enologist, glej ↑enologija
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ênovrstíčnica ênovrstíčnice samostalnik ženskega spola [ênovərstíčnica] 1. pesem, ki obsega eno vrstico
2. ekspresivno kratka, navadno duhovita misel
ETIMOLOGIJA: ↑enovrstični
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gobán gobána in gobàn gobána samostalnik moškega spola [gobán] in [gobàn] 1. goba, navadno z rjavim klobukom, svetlejšim betom in trosovnico iz cevk, ki z zorenjem rumeni in pozeleni; primerjaj lat. Boletus 1.1. ta goba kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: borov goban, črni goban, jesenski goban, kraljevi goban, lepi goban, leponogi goban, poletni goban, rumeni goban, vražji goban, žametasti goban ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
gŕr medmet1. tudi podvojeno, tudi z večkrat ponovljeno črko r posnema nizek, grozeč glas živalskega renčanja, rjovenja, grčanja1.1. tudi podvojeno, z večkrat ponovljeno črko r posnema zvok športnega motornega vozila
2. tudi z večkrat ponovljeno črko r izraža, da je govorec nejevoljen, jezen, da mu kaj ni všeč
3. z večkrat ponovljeno črko r izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema grozeče živalsko renčanje
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hù2 in hú medmet1. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da govorec česa ne odobrava, je nejevoljen, nezadovoljen s čim1.1. tudi s ponovljeno črko u, tudi podvojeno, izgovarja se z večjo jakostjo uporablja se, ko govorec komu grozi, ga odganja
2. izgovarja se z večjo jakostjo izraža, da je govorec presenečen
3. izraža, da je govorec v zadregi, se obotavlja odgovoriti, spregovoriti
4. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo4.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja izjavo, ki izraža veliko mero, stopnjo, kakovost česa
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑hu s podobnimi pomenskimi razvoji kot nem. hu, huh za izražanje groze, gnusa, mraza, za ustrahovanje, draženje, ščuvanje, angl. huh za izražanje presenečenja, dvoma, zmedenosti, hoo za izražanje čustvenega odziva, najpogosteje presenečenja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
hudôba hudôbe samostalnik ženskega spola [hudôba] 1. lastnost, stanje človeka, da komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: hudobija, hudobnost
2. ekspresivno kdor komu želi, povzroča hudo, zlo, slabo; SINONIMI: ekspresivno hudobec
3. ekspresivno bitje, ki pooseblja grozljivost, zlo; SINONIMI: ekspresivno hudobec 3.1. evfemistično duhovno bitje v krščanstvu, ki pooseblja hudo, zlo; SINONIMI: evfemistično hudobec, evfemistično hudobni duh
ETIMOLOGIJA: ↑hud
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑riniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
jájčevec jájčevca samostalnik moškega spola [jájčevəc] 1. kulturna rastlina z ovalnimi dlakavimi listi in navadno temno vijoličastimi podolgovatimi mesnatimi plodovi; primerjaj lat. Solanum melongena; SINONIMI: manj formalno melancan, manj formalno melancana
ETIMOLOGIJA: ↑jajce
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
káčji káčja káčje pridevnik [káčji] STALNE ZVEZE: enakokrili kačji pastir, kačja brada, kačja dresen, kačja slina, kačja smreka, kačji pastir, raznokrili kačji pastir FRAZEOLOGIJA: kačja slina, kačje gnezdo ETIMOLOGIJA: ↑kača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kájman kájmana samostalnik moškega spola [kájman] iz zoologije krokodil z ožjimi, daljšimi zobmi, ki živi v Srednji in Južni Ameriki; primerjaj lat. Caiman
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Kaiman in špan. caimán iz nekega karibskega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kápa kápe samostalnik ženskega spola [kápa] 1. pokrivalo brez krajcev, navadno mehko; SINONIMI: čepica 1.1. temu pokrivalu podobna priprava ali del priprave
1.2. ekspresivno kar spominja na tako pokrivalo, zlasti na vrhu gore, hriba; SINONIMI: ekspresivno pokrivalo
2. ekspresivno kar se uporablja za pokrivanje sploh; SINONIMI: pokrivalo
STALNE ZVEZE: baseballska kapa, bejzbolska kapa, ledena kapa, polarna kapa, razdelilna kapa, škofovska kapa FRAZEOLOGIJA: dati kapo dol pred kom, imeti ga pod kapo, imeti polno kapo koga, česa, kapo dol (pred kom, pred čim) ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Kappe) iz srlat. cappa ‛kapuca’ in ‛plašč s kapuco’, nejasnega izvora - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
katárzični katárzična katárzično pridevnik [katárzični] 2. v obliki katarzičen, ekspresivno ki sproži, povzroči notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku2.1. v obliki katarzičen, ekspresivno ki kaže, izraža notranjo preobrazbo, sprostitev čustvene napetosti ob globokem doživetju, pretresljivem dogajanju, dogodku
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. katharsisch, glej ↑katarza
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kmèt kméta samostalnik moškega spola [kmèt] 1. kdor se ukvarja s kmetovanjem
3. slabšalno kdor se vede prostaško, je neumen, omejen ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kmetavz, slabšalno kmetavzar
4. šahovska figura, ki se premika za eno polje naravnost naprej; SINONIMI: manj formalno pešak
STALNE ZVEZE: prosti kmet FRAZEOLOGIJA: kmet na (čigavi, kakšni) šahovnici (česa), Kmet je kmet., Neumen kmet ima debel krompir. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kmȅt ‛tlačan, kmet, vaški župan’, bolg. kmét ‛župan’, strus. kъmetъ ‛izkušen vojak, vitez’, češ. kmet ‛starešina, kmet, podanik’ < pslov. ali slovan. *kъmetь, prevzeto iz lat. comes ‛spremljevalec, družabnik’ iz comīre ‛spremljati’ iz com- ‛skupaj, z’ + īre ‛iti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kokóš kokóši samostalnik ženskega spola [kokóš] 1. domača ptica s kratkim vratom in krepkim trupom; primerjaj lat. Gallus gallus domesticus 1.1. meso te živali kot hrana, jed
2. podoba, ki predstavlja domačo ptico s kratkim vratom in krepkim trupom
3. slabšalno ženska, ki je neumna, omejena ali se ji to pripisuje; SINONIMI: slabšalno kokoška
STALNE ZVEZE: štajerska kokoš FRAZEOLOGIJA: hoditi s kokošmi spat, kokoš, ki nese zlata jajca, kot kokoš brez glave, zlata kokoš, Kaj je bilo prej, kokoš ali jajce? ETIMOLOGIJA: = stcslov. kokošь, hrv., srb. kȍkōš, ukr. kókoš ‛petelin’, nar. češ. kokoš < pslov. *kokošь iz onomatopeje *koko, ki posnema kokodakanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] 1. drama s šaljivo, smešno vsebino
2. film s smešno vsebino in navadno lahkotnejšimi temami, srečnim koncem
3. elementi, struktura dramskega, filmskega dela, ki vzbujajo smeh
4. ekspresivno dogajanje, dogodek, ki vzbuja smeh, občutke veselja4.1. slabšalno dogajanje, dogodek, ki zaradi neprimernosti, nespametnosti vzbuja posmeh, neodobravanje, ogorčenje
STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana. ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
kònj kônja samostalnik moškega spola [kòn kônja] 1. večja domača žival z dolgo grivo in dolgim repom; primerjaj lat. Equus caballus
2. podoba, predmet, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom
3. igrača, ki predstavlja domačo žival z dolgo grivo in dolgim repom; SINONIMI: konjiček
4. šahovska figura, ki se premika za dve polji naprej v kateri koli pravokotni smeri in eno polje vstran; SINONIMI: skakač
5. telovadno orodje za gimnastične vaje z oblazinjenim kvadrastim zgornjim delom, navadno z ročaji
6. znamenje kitajskega horoskopa med kačo in kozo
7. manj formalno nestandardna merska enota za izražanje moči motorja, približno 0,74 kW; SINONIMI: manj formalno, ekspresivno konjič, manj formalno, ekspresivno konjiček
STALNE ZVEZE: andaluzijski konj, angleški konj, arabski konj, hladnokrvni konj, islandski konj, kraški konj, lipicanski konj, mongolski konj, nilski konj, polnokrvni konj, posavski konj, povodni konj, toplokrvni konj, trojanski konj FRAZEOLOGIJA: biti na konju, biti vlečni konj (česa), delovni konj, garati kot konj, jekleni konj, kot fijakarski konj, močan kot konj, mrtev konj, paradni konj, potiti se kot konj, presedlati s konja na osla, princ na belem konju, refleks crknjenega konja, staviti na napačnega konja, staviti na pravega konja, trojanski konj, ustaviti konje, zajahati (kakšnega) konja (česa), Beseda ni konj., Elizabeta na belem konju prijezdi., Podarjenemu konju se ne gleda v zobe., Ustavite konje!, Za dobrim konjem se vedno praši., Zmagovalnega konja se ne menja. ETIMOLOGIJA: = stcslov. kon'ь, hrv., srb. kȍnj, rus. kónь, češ. kůň < pslov. *kon'ь, verjetno iz ide. *kábō(n) kot lat. cabō, sorodno lat. caballus, prvotno ‛skopljen konj, delovni konj’, gr. kabállēs ‛delovni konj’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lakíran lakírana lakírano pridevnik [lakíran] 1. v nekaterih zvezah v obliki lakirani na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: polakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lakíranje lakíranja samostalnik srednjega spola [lakíranje] 1. nanašanje laka na površino česa1.1. nanašanje laka na nohte
2. ekspresivno prikazovanje česa tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščenje
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lakírati lakíram nedovršni in dovršni glagol [lakírati] 1. nanašati lak na površino česa1.1. nanašati lak na nohte
2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno loščiti
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. lackieren, glej ↑lak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
legván legvána samostalnik moškega spola [legván] večji kuščar z bradavičasto glavo, vrsto bodic po vsej dolžini telesa in daljšim repom, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Iguanidae
STALNE ZVEZE: morski legvan, zeleni legvan ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Leguan in niz. leguaan iz špan. la iguana, to pa iz arav. iuwana - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lóšč lóšča samostalnik moškega spola [lóšč] 1. steklu podobna snov, s katero se prevleče površina, zlasti za zaščito, videz leska1.1. taka snov, s katero se za zaščito prevleče kovinska posoda
2. ekspresivno kar prikazuje kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lóščenje lóščenja samostalnik moškega spola [lóščenje] 1. dajanje leska z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem1.1. dajanje leska z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazovanje česa tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiranje
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
lóščiti lóščim nedovršni glagol [lóščiti] 1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem delati, da kaj dobi lesk1.1. dajati lesk z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazovati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakirati
ETIMOLOGIJA: iz losk, glej ↑lesk - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
máčka máčke samostalnik ženskega spola [máčka] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: maček
2. zver z gosto, navadno večbarvno dlako in vpotegljivimi kremplji, ki lovi zlasti ponoči; primerjaj lat. Felidae
3. ekspresivno privlačna ženska
4. ekspresivno ženska, ki je v čem izkušena, spretna
STALNE ZVEZE: divja mačka, morska mačka, norveška gozdna mačka, perzijska mačka, sabljastozoba mačka, siamska mačka, velika mačka, zamorska mačka, zelena zamorska mačka FRAZEOLOGIJA: gledati se kot pes in mačka, hoditi kot mačka okrog vrele kaše, igra mačke z mišjo, igrati se mačke in miši (s kom), igrati se s kom kot mačka z mišjo, prenašati kaj kot mačka mlade, presti kot mačka, Črne mačke prinašajo nesrečo., Ko mačke ni doma, miši plešejo., Ko mački stopiš na rep, zacvili., Mačka miško, miš pšeničko., Mačke imajo devet življenj., Ni pomembno, kakšne barve je mačka, pomembno je, da lovi miši. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. mȁčka, slovaš. mačka < slovan. *mačьka iz vabnega klica mac(a) - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mèdbesedílnost mèdbesedílnosti samostalnik ženskega spola [mèdbesedílnost] iz literarne vede lastnost besedila, da se navezuje na drugo besedilo, vpliva na njegovo interpretacijo, ga aktualizira; SINONIMI: iz literarne vede intertekstualnost
ETIMOLOGIJA: ↑medbesedilni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
mèv medmetFRAZEOLOGIJA: ne bev ne mev, ne reči ne bev ne mev ETIMOLOGIJA: imitativna beseda, ki posnema mačje mijavkanje - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
njámi medmet1. izraža, da govorec okuša, vonja kaj okusnega, si to predstavlja1.1. izraža, da se govorcu kaj zdi dobro, zanimivo
2. izraža, da se kdo zdi govorcu telesno privlačen
3. kot pridevnik, ekspresivno ki je okusen, slasten
4. kot pridevnik, ekspresivno ki je telesno privlačen
ETIMOLOGIJA: ↑njam, verjetno pod vplivom angl. yummy
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
obrásel obrásla obráslo pridevnik [obrásəu̯ obrásla obráslo] 1. ki ima vse naokoli sebe, po svoji površini kaj, kar raste; SINONIMI: obraščen
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ohohò in ohohô in òhohô medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel1.1. izraža, da je govorec razočaran
2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
4. kot prislov, ekspresivno zelo
5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: ↑hoho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
okupíran okupírana okupírano pridevnik [okupíran] 1. ki je kot ozemlje tuje države zaseden enostransko, protipravno, navadno z vojsko
2. ekspresivno v katerem kdo je, se zadržuje, navadno v večjem številu, in s tem onemogoča uporabo komu drugemu
3. ekspresivno ki je v stanju, ko je kaj neprestano, prekomerno navzoče v njegovih mislih, zaznavah, dejavnostih
ETIMOLOGIJA: ↑okupirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ópica ópice samostalnik ženskega spola [ópica] 1. umsko zelo razvit sesalec z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami; primerjaj lat. Primates
2. igrača, ki predstavlja umsko zelo razvitega sesalca z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami
3. slabšalno omejen, neinteligenten človek, po vedenju podoben opici
4. znamenje kitajskega horoskopa med kozo in petelinom4.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: človeku podobna opica, človeška opica, ozkonosa opica, prava opica, širokonosa opica FRAZEOLOGIJA: gola opica, obnašati se kot opica, pijan kot opica, skakati kot opica, zadet kot opica ETIMOLOGIJA: = cslov. opica, nar. in star. hrv. ȍpica, strus. opica, češ. opice < slovan. *opica iz *opъ, kar je prevzeto iz germ., sorodno s stvnem. affo, nem. Affe, angl. ape < pgerm. *apōn-, verjetno prek arab. prevzeto iz stind. kapí- ‛opica’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
ópičji ópičja ópičje pridevnik [ópičji] STALNE ZVEZE: opičji človek, opičji kruhovec FRAZEOLOGIJA: opičja ljubezen ETIMOLOGIJA: ↑opica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
osivél osivéla osivélo tudi osivèl osivéla osivélo pridevnik [osivéu̯ osivéla osivélo] tudi [osivèu̯ osivéla osivélo] 2. ki je dobil sivo barvo las, dlak; SINONIMI: posivel
FRAZEOLOGIJA: osivela glava ETIMOLOGIJA: ↑osiveti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pelerína peleríne samostalnik ženskega spola [pelerína] 1. vrhnje oblačilo, navadno gumijasto, za zaščito pred dežjem
2. vrhnje oblačilo brez rokavov, zlasti žensko, ki se ogrne okrog zgornjega dela telesa
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Pelerine iz frc. pèlerine ‛pelerina’, prvotno ‛romarska, popotna obleka (z velikim ovratnikom)’, iz pèlerin ‛romar, popotnik’ < lat. peregrīnus ‛tujec, romar’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pès psà samostalnik moškega spola [pə̀s] 1. domača žival z ostrimi zobmi, ki laja in se goji za družbo, varovanje lastnine, lov
2. znamenje kitajskega horoskopa med petelinom in prašičem
STALNE ZVEZE: beli morski pes, bernski planšarski pes, grenlandski pes, hijenski pes, kitajski goli pes, leteči pes, mehiški goli pes, morski pes, morski pes orjak, orjaški morski pes, ovčarski pes, pastirski pes, perujski goli pes, portugalski vodni pes, prerijski pes, sinji morski pes, sivi grebenski morski pes, švicarski planšarski pes, tigrasti morski pes, veliki beli morski pes, veliki švicarski planšarski pes FRAZEOLOGIJA: biti na psu, brezzobi pes, čakati (na koga, na kaj) kot pes na kost, garjav pes, gledati se kot pes in mačka, kdo, kaj ni vreden, da bi koga, kaj pes poscal, kot pes, kot pes na povodcu, kot pretepen pes, kot psa, kot stekel pes, lagati kot pes, lajati kot pes, pes čuvaj, pokazati, kam pes taco moli, priti na psa, ravnati s kom kot s psom, spraviti koga, kaj na psa, še pes ne povoha koga, vedeti, kam pes taco moli, zelen pes, zvest kot pes, živeti kot pes, Kakršen gospodar, takšen pes., Pes, ki laja, ne grize., Pes ima kosmata ušesa., Pes je človekov najboljši prijatelj., Psi lajajo, karavana gre dalje., Starega psa ne moreš naučiti novih trikov., Še pes ima rad mir pri jedi., Vsak izgovor je dober, pa če ga pes na repu prinese., V španoviji še pes crkne. ETIMOLOGIJA: = stcslov. pьsъ, hrv., srb. pȁs, rus. pës, češ. pes < pslov. *pьsъ iz ide. *pik'ó-, tako kot stind. piśá- ‛neka lisasta žival’ iz ide. korena *pei̯k'- ‛rezljati, risati, označevati’, glej ↑pisati, prvotno torej ‛lisasta žival, lisko, piko’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
piranha piranhe; in piránja; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja] 1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Piranha, angl. piranha in port. piranha iz tup. piraya, prvotno ‛škarje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
pítbul pítbula; tudi pít bull samostalnik moškega spola [pídbul] 1. kratkodlak pes s krepkim telesom, večjo glavo z neizrazitim čelom in privihanimi uhlji; SINONIMI: pitbul terier
2. slabšalno kdor je zelo agresiven, nepopustljiv ali se mu to pripisuje
STALNE ZVEZE: pitbul terier ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. pit bull (terrier) iz pit v pomenu ‛bojišče’ in ↑bul(dog)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
podočnják podočnjáka samostalnik moškega spola [podočnják] 1. temnejša polkrožna lisa pod očesom, navadno zaradi utrujenosti, neprespanosti; SINONIMI: podočnik
2. koničast zob v srednjem delu polovice čeljusti med zadnjim sekalcem in prvim ličnikom za trganje hrane; SINONIMI: podočnik
ETIMOLOGIJA: iz podočen iz ↑pod + ↑oko - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
polakíran polakírana polakírano pridevnik [polakíran] 1. na katerega je nanesen lak, je obdelan z lakom; SINONIMI: lakiran
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno zloščen
ETIMOLOGIJA: ↑polakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
polakírati polakíram dovršni glagol [polakírati] 1. nanesti lak na površino česa
2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno zloščiti
ETIMOLOGIJA: ↑lakirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
preblízu2 predlog [preblízu] I. z rodilnikom 1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
II. z dajalnikom 1. izraža premajhno prostorsko oddaljenost določenega kraja, predmeta, pojava
2. izraža preveliko stopnjo, ko je določena mera, količina ali cilj, vrednost skoraj dosežena
3. izraža pretesen stik, odnos glede na medsebojno naklonjenost, razumevanje
ETIMOLOGIJA: ↑blizu
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
predênje predênja in prêdenje prêdenja tudi prédenje prédenja samostalnik srednjega spola [predênje] in [prêdenje] tudi [prédenje] 1. izdelovanje niti s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. sukanje, navijanje posebnega izločka, da nastane pajčevina, ovoj
2. oddajanje enakomernega, nizkega zvoka, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajanje temu podobnega zvoka ob pravilnem, tekočem delovanju
ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
prèdoglèd prèdogléda samostalnik moškega spola [prèdoglèt prèdogléda] 1. prikaz dokumenta na zaslonu, ki omogoča ogled njegove oblike, kot je predvidena za tiskanje, shranjevanje1.1. prikaz dela dokumenta ali njegove pomanjšane različice, navadno pred odpiranjem
2. predhodni ogled, namenjen zlasti za podajanje, pridobivanje, oblikovanje mnenj
3. napoved česa s strnjenim, povzemalnim prikazom vsebine
STALNE ZVEZE: sprotni predogled, živi predogled ETIMOLOGIJA: ↑pred + ↑ogled
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
skódran skódrana skódrano pridevnik [skódran] 2. v obliki skodrani ki ima liste z drobno valovitim, nagubanim robom; SINONIMI: kodrast, nakodran
ETIMOLOGIJA: ↑skodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
skódrati skódram dovršni glagol [skódrati] 1. narediti, izoblikovati kodre; SINONIMI: nakodrati 1.1. navadno ekspresivno narediti, povzročiti, da se kaj oblikuje tako, da spominja na kodre, postane valovito, nagubano; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
2. v obliki skodrati se dobiti obliko kodrov, postati kodrast; SINONIMI: nakodrati 2.1. v obliki skodrati se, navadno ekspresivno izoblikovati se tako, da spominja na kodre, postati valovit, naguban; SINONIMI: navadno ekspresivno nakodrati
FRAZEOLOGIJA: skodrati živce komu ETIMOLOGIJA: ↑kodrati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
slépec slépca samostalnik moškega spola [slépəc] 1. kači podoben živorodni kuščar z daljšim trupom rjavkaste barve brez nog; primerjaj lat. Anguis fragilis
2. ekspresivno kdor ima izrazito okvaro vida
3. slabšalno kdor česa ni zmožen, pripravljen videti, dojeti, upoštevati
FRAZEOLOGIJA: še slepec vidi (kaj) ETIMOLOGIJA: ↑slep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] televizijska nadaljevanka, navadno z velikim številom nadaljevanj, v kateri so izpostavljeni medosebni odnosi in izrazito čustveno doživljanje nastopajočih likov; SINONIMI: novela, neformalno žajfa, neformalno žajfnica
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. ↑novela
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tórklja tórklje samostalnik ženskega spola [tórklja] 1. priprava za stiskanje olja iz oljk v obliki velike, navadno kamnite, okrogle posode z enim ali več stiskalnimi kolesi1.1. prostor s tako pripravo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Torkel iz lat. torculum
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
tránsspôlni tránsspôlna tránsspôlno pridevnik [tráns̄pôlni] 1. ki je v zvezi z osebo, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transseksualni
2. kot samostalnik v obliki transspolni, transspolna oseba, katere spolna identiteta se ne ujema s spolom, opredeljenim, pripisanim ob rojstvu; SINONIMI: transseksualec
ETIMOLOGIJA: lat. trans ‛prek, čez, onkraj’ + ↑spolni
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
úhljevka úhljevke samostalnik ženskega spola [úhljeu̯ka] STALNE ZVEZE: bezgova uhljevka ETIMOLOGIJA: ↑uhelj
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra] manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vitamín vitamína samostalnik moškega spola [vitamín] organska snov, ki jo telo v majhnih količinah potrebuje za različne presnovne procese in pozitivno vpliva na delovanje organizma
STALNE ZVEZE: A vitamin, B vitamin, C vitamin, D vitamin, E vitamin, K vitamin, vitamin A, vitamin B, vitamin B1, vitamin B2, vitamin B3, vitamin B5, vitamin B6, vitamin B12, vitamin C, vitamin D, vitamin D3, vitamin E, vitamin F, vitamin H, vitamin K ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Vitamin in angl. vitamin) iz lat. vīta ‛življenje’ + ↑(a)min - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
vnúkinja vnúkinje samostalnik ženskega spola [wnúkinja] ETIMOLOGIJA: ↑vnuk
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
voilà medmetuporablja se, ko govorec opozori na nastanek, pojavitev, dokončanje česa, navadno zaželenega
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz frc. voilà, iz vois ‛glej’, velelnika ednine glagola voir ‛videti’, + là ‛tam, tja’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti] 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zlóščen zlóščna zlóščno pridevnik [zlóščen] 1. ki ima zaradi enakomernega nanašanja navadno mastne snovi in drgnjenja lesk
2. ekspresivno ki je prikazan tako, da bi bil videti sprejemljivejši, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno lakiran, ekspresivno polakiran
ETIMOLOGIJA: ↑zloščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
zlóščiti zlóščim dovršni glagol [zlóščiti] 1. z enakomernim nanašanjem navadno mastne snovi in drgnjenjem narediti, da kaj dobi lesk1.1. dati lesk z drgnjenjem
2. ekspresivno prikazati kaj tako, da bi bilo videti sprejemljivejše, kot je v resnici; SINONIMI: ekspresivno polakirati
ETIMOLOGIJA: ↑loščiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna ETIMOLOGIJA: ↑žaba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žélvin žélvina žélvino pridevnik [žélvin] ETIMOLOGIJA: ↑želva
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
žvrgoléti žvrgolím nedovršni glagol [žvərgoléti] 1. oglašati se z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglašati se s temu podobnimi zvoki
1.2. ekspresivno govoriti, peti s temu podobnimi glasovi
2. ekspresivno vztrajno govoriti, pripovedovati, ponavljati kaj
3. ekspresivno biti zelo vesel, zadovoljen
ETIMOLOGIJA: sorodno s hrv., srb. žvrgòljiti, polj. świergolić iz pslov. *svьrgolěti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.