bleščiti se -im se (blešiti se, blejšiti se) nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

cajt m, F10, chordus, -a, -um, kateri je dolgu po pravim zaitu rojen; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; maturatè, hitru, per zaiti; maturè, per zaiti, ṡgudai; poma praecocia, per zaiti ṡreila jabulka; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempestivitas, pravi zait; temporibus obedire, ſe po zaitu oberniti; traductio temporis, tega zaita pregnanîe; uvae precociae, per zaitu ṡreilu groṡdje; prim. pricajti 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

čas m, F113, ad tempus, na en zhas; aevum, tá vézhni, inu vſelei obſtojezhi zhas; aliquandiu, nékoliku zhaſſa; diutine, dolgu zhaſſa; eodem tempore, glyh tá zhas, v'taiſtim zhaſſu, ravnu v'tem zhaſſu; fertilia tempora, rodovitni zhaſſi; importunè, nikar ob pravim zhaſſu, nedlèṡhnu; intempestivè, nikár ob pravim zhaſſu, ali zaitu; intempestivus, -a, -um, kar nei ob pravim zaiti, ob pravim zhaſſi; intercapedo, -nis, v'meis tekozhi zhas, v'meis tekozhe vreme, ali enu meiſtu, ali proſtor v'mei dvém ṡabitjom; interea, interim, interibi, v'tem zhaſſu, tá zhaṡ, v'mei tem; interregnum, -ni, tá zhas v'mei ſmertjo eniga kraila, inu iṡvolenîem eniga druṡiga; intra hoc tempus, v'mei tem zhaſſu; jocularis, -re, poln ſhale, inu kratkiga zhaſſa; nostro aevo, v'naſhim zhaſſu; solatium, tróṡht, krateh zha7; statutis temporibus, ob odlozhnih zhaſſih; succisivum tempus, raven zhas, ta zhas kateri ſe more iméti pred drugimi potrébnimi rizhmy, tá vtargani zhas od potrébniga opravila; tempestas, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; tempore oportuno, v'pravim zhaſſú; tempus, -oris, zhaṡ, gúd, vremè, doba; tempus diuturnum, dolg zhas; tempus futurum, prihodni zhas; tempus praesens, ſedanî zhas; tempus praeteritum, nékadanî zhas; trieteris, -dis, try leita dolg zhas; prim. počasu, sčasom 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dež m, F20, appluit, deṡh perpada; appluo, -ere, deṡh perpadati; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; colliciae, -arum, vodenuſti, vodè ṡbraliṡzha, kakòr od deṡhja; complutus, -a, -um, podeṡhjen, od deṡhja s'mozhen, reshozhen[!]. Amos.4.ver.7; compluvium, enu meiſtu, na kateru s'vezh ſtrèh ſe od deṡhja voda ṡbèra; imber, -ris, en nagel deṡh, ploha; imber gelidus, en merṡel deṡh; imber grandinis, deṡh s'tozho, ali babja ſúl; imbricus, -a, -um, deṡhevun, h'deshju nagnên; imbrifer, -ra, -rum, mavra, lók v'oblakih kar deṡh pomeini; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; penula, -ae, en plaṡzh ṡa deṡh, ali ṡa hudu vremè; pluere, deṡhiti; pluit, deṡh grè, deṡhy; pluteus, -ei, ena ſtréha ṡa ṡhturmanîe teh ṡydou, ṡa deṡh, de ſe pudnîo ſtopi; pluvia, -ae, deṡh; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; psecas, -dis, tih deṡh, kadar po malim parſhy; repentina pluvia, nagla ploha deṡhja; sudum, -di, lipú vremè po daṡhji, vedrú

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dreti1 derem nedovršni glagol

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drẹvíti, -ím, vb. impf. 1) treiben, jagen, tummeln; d. koga; d. konja, Mik.; Kar kol' boste v gor' dobili, K' meni boste v grad drevili, ("drvili"), Npes.-K.; Ak vihar drevi valove, Vod. (Pes.); Pred seboj drevi Bosnjake, Preš.; pojdi, boš Francoza drevil, Jurč.; nesreča, ki človeka drevi od zibeli do groba, Jurč.; — In nad železna vrata, Jo skokoma drevijo, Preš.; — 2) d. se, einherstürmen: d. se proti komu, anstürmen, Šol.; d. se za kom, nachjagen, Cig.; oblaki so se drevili po nebu, Cig.; drevil se je z viharjem vred tudi škrat, LjZv.; — = pojati se (brunften), Cig., Trst. (Let.); — 3) intr. treiben, jagen, Cig., Jan.; trije jezdeci so drevili od koče proti južni strani, Jurč.; — tudi (manj pravilno): drviti; prim. stvn. treiban, nizkonem. driven, Erj. (Torb.)-Let. 1883, 201.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

dr̀n 1., dŕna, m. der Rasen, Guts., Jarn., Cig., Jan., Mik., Fr.-C., Erj. (Min.); drni morajo biti vsi zagniti, Jarn. (Sadj.); z drnom pokriti kaj, Levst. (Cest.); Vihar strašan — Črez drn in strn (über Wies' und Feld) grmeč prihruje, Greg.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

drugako2 povedkovnik

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fortuna1 [fortúna] samostalnik ženskega spola

vihar na morju

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

fortuna -e ž vihar: ena velika fortuna im. ed. je bila vſtala na mory ǀ ſapovei de ena velika fortuna im. ed. ima na morij vſtati ǀ veliko fortuno tož. ed. ſturj, taku de valluvi zholn pokryeio ← it. fortuna ‛vihar na morju’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

frúliti, -im, vb. impf. pfeifen, Dol.; heulen: veter, vihar, burja fruli, Jan., Z., Fr.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

hȗd, húda, adj. böse, schlimm, arg: hudi duh, der böse Geist; hudo storiti, delati, Böses thun, freveln; hudo delo, die Missethat; hud namen, böse Absicht; hudo poželenje, böse Begierden; hude misli, böse Gedanken; hudo misliti o kom, Arges von jemandem denken; hud jezik, eine böse Zunge; huda vest, böses Gewissen; hud prepirljivec, ein Zankteufel: hud pes, ein schlimmer Hund; hud mož, ein schlimmer, strenger Mann; hud biti na koga, auf jemanden böse sein; huda beseda, feindseliges Wort; ein Scheltwort, M.; hudo imeti koga, arg mit jemandem verfahren; s hudim in dobrim, mit Güte und Strenge; iz huda, im Schlimmen, C.; hudo gledati, finster blicken; hudo se držati, eine finstere Miene machen; hude volje biti, in einer bösen Stimmung sein; huda peč, stark erhitzter Ofen, M., jvzhŠt.; huda britev, scharfes Rasiermesser, M., Z.; hudo žganje, hochgradiger Brantwein; hud ocet, scharfer Essig; hude krvi biti, heißblütig sein; hude jeze biti, zu heftigem Zorne geneigt sein; = gierig: tat je hud na jabolka, oven je hud na oves, BlKr.; hud na vino, denar, Z.; — hud boj, heftiger Kampf; huda je bila, es ging hitzig zu; hud vihar, ein heftiger Sturm; hudo vreme, huda ura, das Ungewitter; hudi oblaki, gewitterschwangere Wolken; huda reka, gefährlicher, reißender Strom, M.; huda noč, eine schlimme Nacht; hudi časi, schlimme Zeiten; hudo delo, schwere Arbeit, Z., jvzhŠt.; huda sila, dringende Noth; hud mraz, grimmige Kälte; huda suša, große Dürre; hud smrad, heftiger Gestank; huda bolezen, schlimme, gefährliche Krankheit, (pos. die Fallsucht, M.); huda bolečina, heftiger Schmerz; huda rana, schwere Wunde, Z.; huda žeja, heftiger Durst; hud kašelj, heftiger Husten; do hudega bolan, gefährlich krank, Ravn.-Mik.; hudo ti bodi! (ein Fluch) C.; hudo in dobro, das Wohl und Wehe; hudo a. huda se mu godi, es geht ihm schlecht; na hujem je, er ist schlechter daran; hudo a. huda je za vodo, za denar, es ist großer Mangel an Wasser, Geld, es herrscht eine Wasser-, Geldnoth; huda mu prede, er ist in der Klemme, Jan.; otel ga bode ob hudi (in der Noth), Ravn.; hudo mi je, es wird mir eng ums Herz, Jan.; es fällt mir hart, jvzhŠt.; hudo mi je za njega, es thut mir leid um ihn, Z., jvzhŠt.; hudo mi je, es ist mir übel, hudo mu je prišlo, er wurde unwohl, jvzhŠt.; — hudo = zelo, arg, sehr; hudo pretepsti, hudo potrebovati, Cig., C.; — = slab, schlecht: hud sad, hudo drevo, Kast.; huda pitna voda, Levst. (Nauk); huda je obleka ali obutev, ki uže ni cela, Goriška ok., Kras-Erj. (Torb.); huda suknja, srajca, Cig., C.; hud črevelj, Gor.; hudo vidim = slabo vidim, Gor.; — huda roka = leva r., Rez.-C.; — hudo meso, wildes Fleisch, das Faulfleisch in Wunden, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

krę́hati, -am, vb. impf. 1) rauhe, heisere Laute ausstoßen, mit rauher Stimme husten, hüsteln, krächzen; na plesišču jo je dobil, da je šest mescev krehal, Vrtov. (Km. k.); — svinje krehajo, kadar se dobrikajo človeku, Z.; — 2) k. se, laut lachen (zaničlj.), C.; — 3) intr. brechend krachen: debla krehajo, les kreha, Z., SlN.; — 4) trans. unter Krachen brechen, Jan.; orehe k., Cig.; plot k., SlN.; (vihar) ruje in trga strehe in kreha veje, Zv.; koruzo k., abbrechen, Zora.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

krívəc 1., -vca, m. 1) der Krummfuß, M.; — 2) ein gekrümmter Gegenstand: der Krummsäbel, C.; — das Krummesser, das Garten- oder Rebenmesser, Cig., Jan., C., Goriška ok.-Erj. (Torb.), Rez. (Baud.); das Schroteisen der Schuster, Cig.; črevljarski k.: e je podoben črevljarskemu krivcu, LjZv.; — ein gekrümmter Hebel, Notr.; — der Birkhuhnschwanz als Hutschmuck, C.; (nav. pl. krivci), Gor.; — 3) der Nordostwind, Št.-Kres IV. 401.; vstal je vihar, kateri se imenuje krivec ("eine Windsbraut, die man nennet Nordost"), Dalm.; (der Nordwind, Mur., Cig., Jan., Mik.; der Ostwind, Tolm.); — 4) der Schuldtragende, der Schuldige, der Thäter, Meg., Mur., Cig., Jan., Mik., Hip. (Orb.), Npes.-Vraz, DZ., Dol.; vseh teh grehov si ti krivec, Jsvkr.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

krnica ž, F4, gurges, -tis, ena karniza vodé, ali en tumpf, ṡlobna voda; lacus, -ci, jeṡeru, karniza, kada pod prèſho, ena brènta, kovazku koritu; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

mikástiti, -ȃstim, vb. impf. = mekastiti, rütteln, schütteln, zerren, Jan., Mik., C., Lašče-Levst. (Glas.); vihar je mikastil staro zidovje, Zv.; m. se, raufen: trgajo in mikastijo se za drobiž, Zv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

naliv m, F7, cataclysmus, potop, povudnîa, nalyu; cataracta, en velik nagel deẛh, ali nalyu; imber procellosus, en naliu; inundatio, nalyu, podvudnîa; nimbosum tempus, deṡhevnu, hudu, véternu, inu viharnu vremè, s'nalivom ṡmeſhani vétri; nimbus, -bi, en naliu, vihár; siderari, ṡkuṡi en naliu, ali hudu vremè, ṡatren biti, ṡatreti

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

obračati se nedov., F2, scalmus, -mi, ladje klin, okuli kateriga ſe veſlu obrazha, ali pervèṡhe; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

orkān, m. vihar, der Orkan.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

osvę́tən, -tna, adj. 1) feierlich: osvetna prisega, C.; — 2) Rache-: osvę̑tni vihar, Vod. (Pes.); — prim. osveta.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

piš m, irrumpens ventus, en nagel vihár, inu piṡh

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

podȋrati, -am, vb. impf. ad podreti; stürzen machen, niederreißen; zid, hišo p.; vihar drevje podira; čebele p. = čebele moriti, da se more med izpodrezovati, Levst. (Beč.), Navr. (Spom.); — p. se. einstürzen; hiša, most se podira; — p. prijateljstvo, die Freundschaft untergraben, Cig., Jan.; p. oporoko, ein Testament umzustoßen suchen, Cig.; — widersprechen, Cig., Jan.; sam svoje besede podira, er widerspricht sich selbst, Cig.; eno drugo podira, eins hebt das andere auf, Cig.; — p. komu srce, jemanden entherzigen, Cig.; — p. se, = rigati se: podira se mi, es stößt mir auf, Polj.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

polomástiti, -ȃstim, vb. pf. mit Ungestüm niederbrechen, niederreißen, verwüsten, zerstören; vihar je drevje polomastil; medved je žito polomastil, der Bär hat das Getreide niedergeschlagen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

potíhniti, -tȋhnem, vb. pf. (allmählich) still werden; grom, šum potihne; vihar, veter je potihnil, der Sturm, der Wind hat sich gelegt; — srd potihne, der Zorn legt sich, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

prevíjati, -am, vb. impf. ad previti; 1) durchwinden; p. se skozi kaj, sich durchwinden, durchranken, Cig.; — 2) überwickeln, umwinden; p. kaj s čim; — 3) anders, von neuem winden oder wickeln: otroka p., das Kind anders einwindeln; — 4) nach allen Seiten winden, Cig.; vihar drevje previja, Vrt.; ude p., Levst. (Zb. sp.); roke p., mit den Händen ringen, Mur.-Cig.; p. se, sich winden, sich krümmen, Cig.; glas p., mit der Stimme abwechseln, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

privršẹ́ti, -im, vb. pf. brausend, sausend herankommen; vihar privrši memo in več ni hudobneža, Ravn.-Valj. (Rad); povodenj privrši, Ravn.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

razkropíti, -ím, vb. pf. 1) auseinanderspritzen, zerspritzen; blagoslovljeno vodo r.; hudobnega upanje je kakor tanka pena, katero vihar razkropi, Škrinj.-Valj. (Rad); — 2) auseinandersprengen, zerstreuen, auseinanderjagen; r. sovražnike; — r. se, sich zerstreuen, sich verlaufen; naj se ajdje razkrope! Dalm.; ljudstvo se razkropi, Jurč.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

razsájati, -am, vb. impf. ad razsaditi; 1) entstielen, Dol.; — 2) toben; pijanci razsajajo po krčmi; — wüthen; vihar razsaja; bolezen razsaja.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sẹ́ver, -rja, m. der Nordwind; mrzli s. brije; — der Norden; proti severju; Od severja pride Na njega vihar, Vod. (Pes.); — sẹ́ver, -vera, kajk.-Valj. (Rad); sẹ́vər, -vra, Mik., C., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

silen prid., F8, efflagitatus, -us, et efflagitatio, ṡvéſta proſhnîa, ſylna proſhnîa; impetuosus, -a, -um, nagel, ſyln; molis, -lis, ſilna teṡhava; mons gravi mole constitit, gorra je s'ſilno teṡhavo vſajena; podagra, -ae, putigrom, prity, inu ſylna bolezhina v'nogah; turbo, -nis, velik, ſyln véter, vihár; vehemens, ſyln; violentus, -a, -um, violens, ſyln

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

sláp -a m vihar, močen veter: ſzláp KŠ 1754, 177; najkrepse pa szláp ali vihér zové KAJ 1870, 150; Gda bi ſze pa jáko od ſzlápa gonili KŠ 1771, 425; V velikom ſzlápi zdaj poginemo BKM 1789, 334; ki po ſzlapej etoga mourja vlácſim ládjo mojega tejla KM 1783, 183; Kak mourſzko válovjé, Ko ſzem tam ſzlápi noſzijo BKM 1789, 206; On na neverne dá vihér ſzlápov TA 1848, 9

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

spíš -a m vihar, nevihta: Zivatar; vehér, szpis KOJ 1833, 184

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

ščepka, f. dem. ščepa; der Splitter: vihar je premetaval ladjo našo kakor lehko ščepko, LjZv.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tīfon, m. neki vihar: der Typhon.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

tumf m, vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; prim. tumpf 

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vèterni oberlènc -oga -a m nevihta, vihar: Fergeteg; veterni oberlencz KOJ 1833, 157

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihár, -rja, m. der Sturmwind, der Sturm.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihar [vihár] samostalnik moškega spola

vihar

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihar (vihar, vjehar) samostalnik moškega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vihar m, F10, importuosus, -a, -um, kir nei porta ṡa barke, kir ſe ne morejo barke, ali ladje poſtavlati, perpinîati, pred viharji obarovati, vſtavlati; irrumpens ventus, en nagel vihár, inu piṡh; naufragium, ſtrenîe, reṡbienîe, ali potoplenîe barke, ali ladje, ẛa volo velikih viharjou, inu fortune na murju; nimbus, -bi, en naliu, vihár; procella, -ae, vihár s'naglim deṡhjam, hudu vreme; procellere, ſtreſti, ṡlomaſtiti s'ſhumeinîam, s'viharjam inu s'hudim vremènom ṡlomaſtiti; procellosus, -a, -um, polhin viharjou inu hudiga vremena; tempestas, -tis, vremè, vihár, zhaṡ, ali zait; turbo, -nis, velik ſyln véter, vihár; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihár, ali velik véter

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihar m vihar: greh je en silni vehar im. ed. Kateri is suoio napremagano mozhio is Korenino vunkaj sdere, inu resvershe drevu nashiga dobriga djajna (I/2, 14)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihar -ja samostalnik moškega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihar sam. m ♦ P: 16 (KPo 1567, TC 1574, DJ 1575, JPo 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihę́r 2., m. = vihar, Danj., ogr.-Valj. (Rad).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vihér tudi vehér -a m vihar: Vehér Szélvéſz KM 1790, 92(a); obláczke, ki ſze od vihéra noſzijo KŠ 1771, 720; ſto je obarvao naſſe ſztáne, i polá od pogibelnoga vihéra KM 1790, 32; Ár ſzte nej priſztoupili kvihéri KŠ 1771, 695; pren. On na te neverne dá vihér szlápov TA 1848, 9; Márna szo vsza, kak podvr'z sorsa vihéra KAJ 1848, 8

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vȋhra, f. 1) = vihar, der Sturmwind, der Sturm, Cig., Jan., Vrt., Dol.; — v nagli vihri, in der Hast, Jurč.; — vihro so imeli, sie hatten einen Auftritt, vzhŠt.; — 2) = vihrav človek: ti vihra ti! Dol., vzhŠt.; — 3) der Wirbel am Kopfe, C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vjehar samostalnik moškega spola

GLEJ: vihar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vrtača ž, F4, verticosus, -a, -um, tú kar ſe v'krok verty, kakor ena vertazha na vodi; voraginosus, -a, -um, polhin takeſhnih pres dná jam, inu vertazh; vorago, -inis, jama, ali karniza ſylnu globoka, ena vertazha; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

vrtuljka ž, vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zahrúščati, -ím, vb. pf. erbrausen: vihar zahrušči, Vrt.; z. in podreti se, zusammenkrachen, Cig.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zanȃšati, -am, vb. impf. ad zanesti; 1) vertragen; veter zanaša listje, Cig.; verschlagen: vihar ladje zanaša, Cig.; pijanca zanaša, der Betrunkene taumelt hin und her, Gor.; mene je zdaj sem zdaj tje zanašalo, Zv.; — hinreißen, h. t.-Cig. (T.); — 2) hineintragen: z. vero med ljudi in v domove, Ravn.-Valj. (Rad); — 3) z. komu, Nachsicht haben mit jemandem, ihn schonen, Mur., Cig., Jan., Dalm.; — 4) z. se, sich verlassen, bauen, rechnen; z. se na koga, na kaj; (z. se v ljudi, Ravn.).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zbùrkanje -a s
1. vihar, nevihta: I ovo veliko zburkanye je poſztanolo vu mourji KŠ 1771, 36; Zburkanye zráka KAJ 1848, IX; Od pogibelnoga vu zráki zburkanya KM 1783, 96; i bodo gládove i zburkanya KŠ 1771, 143
2. hrup, vznemirjenje: nej vu ſzvétki, naj zburkanye ne bode med lüſztvom KŠ 1771, 87; ka je za mojo volo na váſz prislo tou veliko zburkanye KM 1796, 81
3. upor: i vidi zburkanye KŠ 1771, 117; vu vſzákom zburkanyi KŠ 1771, 821; Ki szo zaprva prisli, kak sze zburkanye zacsnolo AI 1875, br. 1, 4; poszlanika poszlo, ka bi eti poszlavci zburkanyi konec vrgli AI 1875, kaz. br. 3; ka blizi nász nê bojna bila, stera bi zburkanyom protila AI 1875, kaz. br. 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zbúrkati, -bȗrkam, vb. pf. in stürmische Bewegung versetzen: vihar je zburkal morje, Cig., nk.; z. se, in stürmische Bewegung gerathen, Cig.; morje se je zburkalo, M.; zburkan, flutbewegt, Jan.; zburkano morje, ogr.-Valj. (Rad); — (pren.) z. se, unruhig, bestürzt werden, M.; — (nam. vzb-).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zloban (z'loban) prid., F13, atrox, grosovit, ſlobán, ſylnu hud; efferus, -a, -um, ẛlobán taku mozhnu, kakòr de bi norel, groṡovid, prehúd; furcosus, -a, -um, ṡlobán, vuṡ nor; furens, ṡlobán, tagoten, norraglou; furere, divjati, s'ṡlobán biti; furiatus, -a, -um, furiosus, ṡlobán; gurges, -tis, ena karniza vodè, ali en tumpf, ṡlobna voda; impetús irae, nagel ſerd, ṡlobán ſerd; rabiosus, -a, -um, ṡlobán, ſylnu ſerdit, inu jeṡin; saevus, -a, -um, groṡovitin, ṡlobán, ſylnu húd; ṡlobán [str. 265a ]; vortex, -cis, vertulka, tumf, karniza, vertázha, vihar, ali velik véter, kateri ſe okuli obrazha, ṡlobna voda; zelosus, -a, -um, ṡlobán

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zlobìv, -íva, adj. grimmig, Z., M.; z. vihar, Levst. (Zb. sp.); z. jezik, Ravn.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.

zvír -a m vihar, veter: Zvir nasztáne vu zráki KAJ 1870, 27

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 20. 6. 2024.