barikíranje -a s (ȋ) zorjenje vina v (novih) hrastovih sodih, da se obogati s čreslovino, ki mu da značilen okus: To so vina iz zrelih vinogradov, ki se jim po prvem zorjenju v cisternah podaljšuje čas zorjenja v sodih za barikiranje E ↑barikírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brigáden -dna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na brigado: brigadni poveljnik, štab;
brigadna zastava / mladina je uvedla brigadni način dela; brigadno obdelovanje vinogradov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
búkve -kev ž mn. (ū ȗ) star. - 1. večje število trdno sešitih tiskanih listov; knjiga: brati bukve, na bukve; tako stoji v bukvah; debele, stare bukve; latinske bukve / mašne bukve; pogledati v sanjske bukve
- 2. kot knjiga trdno sešiti listi za uradne zapise: pogledati v krstne bukve; voditi gruntne bukve zemljiško knjigo
● star. govori, kakor bi iz bukev bral gladko; učeno; star. kar naprej je v bukvah bere, študira; črne bukve po ljudskem verovanju knjiga, s katero se da čarati, vedeževati; star. njegovo ime je zapisano v zlatih bukvah zgodovine ta človek je zelo zaslužen; učenca so vpisali v zlate bukve nekdaj v knjigo z imeni odličnjakov
♦ etn. šembiljske bukve knjiga ljudskih prerokovanj; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
górnik1 -a m (ọ̑) - 1. zastar. lastnik vinograda, vinogradnik: lesene hiše gornikov
- 2. zgod., v fevdalizmu nadzornik nad zakupniki vinogradov, ki ga je postavil gorski gospod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
gôrski -a -o prid. (ó) nanašajoč se na goro: gorski greben;
gorski vrhovi;
gorska skupina;
strma gorska pobočja / gorski zrak; gorska cesta; gorske rastline, živali / gorski svet; gorska pokrajina / gorski reševalec kdor je usposobljen za reševanje ponesrečencev v gorah; gorski vodnik kdor se ukvarja z vodenjem ljudi po visokih gorah; gorska reševalna služba organizacija za pomoč ponesrečencem v gorah; gorska straža organizacija za varstvo gorske narave
♦ bot. gorski brest; gorska sretena gorska rastlina z velikimi rumenimi cveti in pernatimi listi, Geum montanum; geogr. gorski čok osamljena gora ali gorska skupina, nastala ob prelomih; gorski hrbet zaobljena, podolgovata gorska vzpetina; jur. gorske bukve zapis dolžnosti in dajatev zakupnikov vinogradov v fevdalizmu; med. gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; zgod. gorski gospod v fevdalizmu zemljiški gospod, ki daje vinograde v zakup po gorskem pravu; gorsko pravo v fevdalizmu pravila, ki urejajo pravna razmerja med gorskim gospodom in zakupniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
kompléksen -sna -o prid. (ẹ̑) vsestranski, celovit: kompleksna osvetlitev problemov;
obravnavanje gospodarske problematike je premalo kompleksno / kompleksne študije, raziskave / kompleksna obnova vinogradov / izbira poklica je kompleksen problem raznovrsten, zapleten
♦ kem. kompleksna spojina spojina, ki sestoji iz več spojin ali ionov; mat. kompleksno število število, ki je vsota realnega in imaginarnega števila; šol. kompleksni pouk celostni pouk, globalni poukkompléksno prisl.: življenje dojema kompleksno, v vsej zapletenosti in protislovnosti; na probleme je treba gledati in jih obravnavati kompleksno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nasadítev -tve ž (ȋ) glagolnik od nasaditi: nasaditev sadnega drevja / nasaditev vinogradov / nasaditev na konico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nekóliko prisl. (ọ̄) - 1. izraža nedoločeno manjše število, količino, mero: spregovoril je nekoliko besed; v okolici je nekoliko vinogradov; hiši stojita nekoliko narazen; nekoliko pred polnočjo / čez nekoliko časa; pred nekoliko leti; posvetoval se je z nekoliko možmi
- 2. izraža nedoločeno manjšo stopnjo: zdaj je še nekoliko razburjen / ekspr. v njem je tudi nekoliko filozofa / izdelke so nekoliko izboljšali; moral bo nekoliko popustiti
- 3. ekspr. izraža nedoločeno omejitev povedanega: izid je še nekoliko negotov; priden je, samo nekoliko neroden je še / nekoliko hitrejši sem pa že od tebe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obnávljanje -a s (á) glagolnik od obnavljati: obnavljanje hiše / obnavljanje vinogradov / obnavljanje prijateljstva / obnavljanje ilirizma / obnavljanje učne snovi / obnavljanje poškodovanega tkiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obnóva -e ž (ọ̑) glagolnik od obnoviti: obnova hiše, proge;
priskrbeti sredstva za obnovo / obnova gozdov, vinogradov / povojna obnova dežele / obnova liberalizma / obnova postopka, procesa
♦ fin. Mednarodna banka za obnovo in razvoj banka, ki daje državam dolgoročna posojila za gradnjo mednarodno pomembnih gospodarskih objektov; rel. obnova prizadevanje za poglobitev versko-nravnega življenja; šol. obnova govorjenje, pisanje besedila po prebranem, pripovedovanem besedilu; za šolsko nalogo so pisali obnovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
obnovítev -tve ž (ȋ) glagolnik od obnoviti: obnovitev poslopja, dotrajane učilnice / obnovitev vinogradov / publ. onemogočiti obnovitev sovražnosti / za sodišče je pomembna obnovitev dogodka / obnovitev procesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
plúg in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) - 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju
- 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom
- 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje
- 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug
♦ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
povečíni in po večíni prisl. (í) v (veliki) večini: hiše so povečini lesene;
posestvo ima sto hektarov obdelovalne zemlje, povečini vinogradov / to so povečini tovarniški delavci / mikrobi ostanejo na površini povečini le kratek čas navadno; prim. večina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
prenávljanje -a s (á) glagolnik od prenavljati: prenavljanje zgradb / prenavljanje vinogradov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
rigólen -lna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na rigolanje: rigolna dela / rigolno oranje se je že precej uveljavilo
♦ agr. rigolni plug plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
sónčnost -i ž (ọ̑) lastnost, značilnost sončnega: sončnost vinogradov / zaradi sončnosti je ta otok zelo priljubljen / ekspr. sončnost značaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vinógrad -a m (ọ́) zemljišče, na katerem je posajena vinska trta: gnojiti vinograd;
kupiti vinograd z zidanico;
delati, kopati v vinogradu;
vinogradi po gričih;
meje vinograda / terasasti vinograd // trte, ki rastejo na takem zemljišču: obnavljati, pomladiti vinograd; zasaditi vinograd
● vznes. Gospodov vinograd in vinograd Gospodov Cerkev; vznes. delavci v Gospodovem vinogradu duhovniki, redovniki
♦ agr. kraljica vinogradov vinska trta s sivo rdečim enoletnim lesom in debelimi, jajčastimi rumenimi jagodami v velikih grozdih ali grozdje te trte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.