aviárna influénca -e -e [avijarna] ž (ȃ, ẹ̑) med. zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; piščančja gripa, ptičja gripa: zboleti za aviarno influenco; Povzročitelj aviarne influence je virus E ← nlat. influentia aviaria iz (↑)influénca + tvor. od lat. avis 'ptič'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bakteriofág -a m (ȃ) biol. virus, ki živi kot zajedavec v bakterijah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bolézen -zni ž (ẹ̑) - 1. motnja v delovanju organizma: bolezen se prenaša z dotikom ali z izmečki; nalesti se bolezni; dobiti bolezen; kakšno bolezen pa ima; ozdraviti, preboleti bolezen; huda, neozdravljiva, smrtna bolezen; dedna, nalezljiva, poklicna bolezen; duševna bolezen; bolezni dihal, srca; povzročitelj bolezni je virus; bolnica za ženske bolezni / bolezen se me loteva, se me prijemlje, me napada; bolezen jo je zdelala; nakopati si bolezen / star. francoska bolezen sifilis
// v osmrtnicah po mučni bolezni nas je zapustil naš dragi oče / rastlinske, živalske bolezni
● preg. dolga bolezen, gotova smrt
♦ med. angleška bolezen rahitis; gorska bolezen slabost zaradi zredčenega zraka; kronična bolezen; morska bolezen slabost zaradi guganja ali tresenja; sladkorna bolezen; med., vet. Bangova bolezen bruceloza - 2. ekspr. pomanjkljivosti, napake: predaprilske bolezni Jugoslavije / otroška bolezen samoupravljanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
bŕžkone prisl. (ȓ) izraža precejšnjo verjetnost; najbrž: bržkone je na sestanku;
kolne bržkone nevede;
ta muha prenaša povzročitelja bolezni, bržkone virus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
dískSSKJ -a m (ȋ) pog. elektronska naprava z vrtečo se magnetno ploščo za shranjevanje podatkov in informacij; trdi diskSSKJ, hard disk: izbrisati disk zapis na disku; shraniti na disk; gibki ali mehki disk disketa; lokalni disk; Virus je skrivaj preiskal disk in izbrisal ter spremenil datoteke z določenimi končnicami E ← agl. disc ← lat. discus ← gr. dískos 'disk, kolut'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ébola -e ž (ẹ̑) 1. med. virus, ki povzroča hemoragično mrzlico: Raziskave virusa ebola odpirajo povsem nova obzorja 2. hemoragična mrzlica, ki jo povzroča virus ebola: Zaradi bojazni, da je zbolel za ebolo, so ga prepeljali na posebni oddelek berlinske klinike, kjer je bil nekaj dni v karanteni E po reki Ebola v Zairu, kjer je bil prvi leta 1976 prvič opisani primer bolezni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
epidemíja -e ž (ȋ) nenaden izbruh in hitro širjenje kake nalezljive bolezni: epidemija izbruhne;
virus influence povzroča hude epidemije;
epidemija črnih koz, tifusa je zahtevala veliko smrtnih žrtev;
pren. atomsko epidemijo bo težko zajeziti;
epidemija huliganstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
é-póšta -e ž (ẹ̄-ọ̑) 1. sistem za pošiljanje sporočil med uporabniki računalnikov ali drugih elektronskih naprav, povezanih v omrežja; elektronska pošta (1), e-mail1 (1), mail1 (1): dostop do e-pošte; Za vzpostavitev stikov lahko poleg običajne poti uporabite formular za pošiljanje po e-pošti 2. kar se pošlje, prejme po tem sistemu; elektronska pošta (2), e-mail1 (2), mail1 (2): nezaželena e-pošta; pošiljanje e-pošte; program za branje e-pošte; Od neznanca ste dobili e-pošto in če ima priponko, je to že samo po sebi dovolj dober znak, da se v njej skriva virus E ↑é- + (↑)póšta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
grípa -e ž (í) nalezljiva bolezen z vročino in vnetjem dihal: gripa letos močno razsaja;
zboleti za gripo;
epidemija gripe;
virus gripe / azijska gripa ki se razširi iz Azije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
hív2 -a m (ȋ) virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; HIV: Strokovnjaki ocenjujejo, da danes živi na svetu okoli 40 milijonov okuženih s hivom E ↑HÍV
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
HÍV -- in -a in hív 1 -- in -a m (ȋ) krat. virus, ki se prenaša z nekaterimi telesnimi tekočinami in povzroča aids; hiv2 okužiti se s HIV; Slovenija ima po podatkih Inštituta za varovanje zdravja med uporabniki drog zelo nizko okuženost z virusom hepatitisa in HIV-a, kar kaže na pravočasno izvajanje ustreznih ukrepov E ← agl. HIV, kratica za h(uman) i(mmunodeficiency) v(irus) 'virus človeške imunske pomanjkljivosti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
humán -a -o prid. (ȃ) - 1. ki kaže v odnosu do okolja pozitivne moralne lastnosti, človeški: do svojih nasprotnikov je bil human; biti human s podrejenimi / humana zakonodaja; humano čustvo / humani odnosi
// ki ima namen pomagati ljudem, človekoljuben: human človek / humana akcija krvodajalcev - 2. knjiž. nanašajoč se na človeka: humani virus / humana biologija
humáno prisl.: ravnati humano z ujetniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
inaktivírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž., redko povzročiti, da postane kaj nedejavno, neaktivno: izkazano nezaupanje je sodelavce inaktiviralo
♦ biol. inaktivirati serum, virus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
korónavírus -a m (ọ̑-ȋ) virus iz družine Coronaviridae: okužba s koronavirusom; Ko napade neznani patogen, kakršen je koronavirus, telo po naravni poti razvije protitelesa, ki lahko poiščejo in uničijo vsiljivca E ← nlat. coronavirus iz lat. corona 'krona' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
nòv nôva -o stil. -ó prid., novéjši (ȍ ó) - 1. nedavno nastal, narejen, ustvarjen, ant. star: nova cesta, hiša; zgraditi novo tovarno; odpreti novo trgovino / dobiti v oceno nove knjige / nastanek novih držav; ime novega podjetja / jedli so nov(i) krompirček; novo vino / zapadlo je meter novega snega / Novo mesto
// ki se bo ali se je pred kratkim začel: nov dan; nova sezona; novo šolsko leto / lokacija za nove gradnje / ekspr. odvedel jo je na svoj novi dom - 2. ki še ni bil ali je šele kratek čas v uporabi: ima nove čevlje; pero je še novo; tovarniško nov avtomobil; njegova obleka je kot nova / veljavnost novega zakona
- 3. do nedavnega neznan, neodkrit: novi pojavi; nov vir energije; odkrili so nov virus; nova zvezda / nova odkritja, spoznanja / navajati nove dokaze
// doslej komu neznan, nepoznan: spoznavati nove kraje, ljudi; vživeti se v novo okolje / videl je precej novih obrazov / išče vedno novih dogodivščin / vse mu je bilo novo neznano, nenavadno, tuje - 4. ki sledi prejšnjemu iste vrste: nov odstavek; razlagati novo lekcijo
// ki sledi prejšnjemu sploh: preprečevati nove nerede; dal mu je novo priložnost / novo povečanje cen ponovno
// ki je namesto prejšnjega: kandidati za novi odbor; izvoliti novega predsednika; ukrepi nove vlade / novi osnutek statuta - 5. nedavno, pred kratkim vključen v kako skupnost, organizacijo: v pevski zbor so sprejeli nove člane; novi učenci, vojaki
// ki še ni dolgo v sedanjem, navadno višjem družbenem položaju, stanju: novi direktor; novi meščani / novi doktorji znanosti - 6. ki se po lastnostih, značilnostih zelo razlikuje od prejšnjega: nov način izražanja; uveljavili so se novi odnosi; novi tokovi v umetnosti; nove metode dela / graditev nove, brezrazredne družbe / ekspr.: postal je nov človek; začeti novo življenje / novi dinar ob denominaciji dinarja leta 1965 v razmerju do starega 1 : 100; nova Jugoslavija Jugoslavija po letu 1945
- 7. zlasti v primerniku in presežniku ki je blizu sedanjosti, sedanjemu času: povest se godi v novejšem času; jezikovni elementi v novejšem jeziku; najnovejša slovenska literatura; obdobje novejše zgodovine / upoštevati najnovejša dognanja / knjiž. leta 479 nove ere pri štetju let našega štetja, po našem štetju
- 8. ekspr. tak kot pravi: on je novi Cankar
● ekspr. oznanjati nov evangelij popolnoma novo, nepričakovano idejo; knjiž. obrniti nov list, novo stran zgodovine začeti novo obdobje zgodovine; publ. novi svet Amerika; ekspr. nov veter je zapihal razmere so se spremenile; ekspr. biti nov od nog do glave, od glave do peta biti oblečen v nova oblačila; ekspr. zdaj ga vidi v novi luči spoznal je, da ni tak, kot je prej mislil; ekspr. šiba novo mašo poje s strogo vzgojo se veliko doseže; žarg., šol. nova matematika ob spremembi poučevanja tega predmeta v osnovni šoli leta 1971 matematika, obravnavana s stališča teorije množic; novo leto čakati novo leto bedeti v noči med 31. decembrom in 1. januarjem do polnoči; praznovati novo leto 1. januar; to se je zgodilo na novo leto, star. na novega leta dan 1. januarja; obiskati za novo leto za novoletne praznike; pog. gleda kakor bik v nova vrata zelo neumno ali začudeno; preg. nova metla dobro pometa delavec, uslužbenec, zlasti višji, si na novem delovnem mestu zelo prizadeva izboljšati delo, razmere
♦ film. novi val smer v filmski umetnosti po letu 1950, po izvoru iz Francije; geol. novi zemeljski vek vek v geološki zgodovini zemlje, ki sledi mezozoiku; lingv. nova beseda beseda, ki še ni splošno uveljavljena; lit. novi realizem realistična umetnostna smer med obema vojnama; nova romantika neoromantika; med. nova tvorba skupek izrojenih celic kakega tkiva; metal. novo srebro zlitina bakra, cinka in niklja; rel. nova maša prva maša, ki jo opravi duhovnik po mašniškem posvečenju; nova zaveza drugi del svetega pisma, ki obsega obdobje po Kristusovem nastopu; um. nova gotika umetnostna smer v drugi polovici 19. stoletja, ki obnavlja gotske oblike, zlasti v arhitekturi; zgod. novi vek obdobje kapitalizma in nastajajočega socializma; nova ekonomska politika ekonomska politika v Sovjetski zvezi po letu 1921
nôvi -a -o sam.: njihov novi je zelo strog novi šef; zapeli so tudi več novih; novo v značaju ljudske oblasti; nič novega jim ni povedal; boj med starim in novim; na nóvo izvoljeni odbor nanovo; po nóvem bo drugače / v nagovoru kaj bo novega; prim. nôvo...
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
okúženSSKJ -a -o prid. (ȗ) 1. ki ga prizadene računalniški virus: okuženi računalnik; okužena datoteka; Filter preprečuje širjenje virusa do naših uporabnikov in razširjanje okužbe v primeru, da je okužen sistem uporabnika klicnega dostopa 2. ekspr. ki zaradi predhodne vpletenosti, že izdelanega mnenja o določeni sodni zadevi ne sme sodelovati v z njo povezanem sodnem procesu: okužen sodnik; Sodbo celjskega sodišča, s katero je bil maja lani obsojen na osem let in pol zapora, je višje sodišče razveljavilo, ker je bil sodni senat okužen s podatki iz predkazenskega postopka E (↑)okúžiti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
osámiti -im tudi osamíti -ím dov., osámil (ā ȃ; ī í) - 1. napraviti, da kdo ne biva, ni skupaj z drugimi: osamiti bolnike z nalezljivo boleznijo; osamiti obsojenca v celici
// onemogočiti komu stike, povezavo z drugimi: otroka je preveč osamila; nasprotne države so jih hotele osamiti / načrtno osamiti žival / osamiti stranko od mednarodnega delavskega gibanja ločiti, odtrgati; pren. problema ne smemo osamiti - 2. biol., kem. dobiti določeno snov, stvar iz kake snovi v čisti obliki: osamiti bistvene sestavine droge; osamiti virus / osamiti snov iz alg
● knjiž. literarni zgodovinar je pesnika preveč osamil ga prikazal ločeno od družbenega dogajanja
♦ šah. osamiti kmeta ločiti ga od drugih kmetov iste barve
osámiti se, tudi osamíti se pretrgati stike, povezavo z drugimi: po ženini smrti se je osamil; politična skupina se je s tem osamila / knjiž. včasih se človek rad osami od vseh
osámljen -a -o tudi osamljèn -êna -o: vsi ti bolniki so že osamljeni; osamljen je v celici; prim. osamljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
óšpice -pic ž mn. (ọ̄ ọ̑) nalezljiva bolezen s pegastimi izpuščaji na koži, ki se pojavlja zlasti pri otrocih: ima ošpice;
virus ošpic;
pren., ekspr. podjetje je otroške ošpice že prebolelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pápigovka stil. papígovka -e ž (ȃ; í) med., vet. kužna bolezen papig, ki se prenaša tudi na človeka: virus papigovke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á) piščánčja grípa -e -e ž (á, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, ptičja gripa: zboleti za piščančjo gripo; virus piščančje gripe; Podobno kot sars tudi piščančja gripa pri človeku povzroča hudo okužbo dihal in se mnogokrat konča smrtno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
pòdkultúraSSKJ -e ž (ȍ-ȗ) posebna kultura kake skupine ljudi, drugačna od kulture, katere del je; subkulturaSSKJ: Hekerji, katerih glavna motivacija je dobiti ugled znotraj lastne podkulture, običajno le objavijo virus, kaznivo dejanje pa zagrešijo tisti, ki ga širijo E (↑)pod... + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
povzročítelj -a m (ȋ) kdor kaj povzroči: kaznovati povzročitelje nemirov;
povzročitelj nesreče je pobegnil / povzročitelj te bolezni je virus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
prašíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) prašíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
nalezljiva akutna virusna okužba dihal prašičev, ki se z njih lahko prenese tudi na druge živali in človeka: izbruh prašičje gripe; virus prašičje gripe; Podobno kot okužba z virusom sezonske gripe tudi okužba s prašičjo gripo lahko poslabša osnovno, kronično bolezen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
precepítiSSKJ precépitiSSKJ -im dov. (ī; ẹ́ ẹ́) cepiti ciljno skupino na določenem območju proti določeni bolezni, navadno v določenem roku: Virus je prisoten povsod po svetu, prenaša se predvsem s spolnimi odnosi in krvjo, zato je sodobno načelo, da se precepi vsa populacija E (↑)cepíti
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
ptíčjiSSKJ -a -e prid. (ȋ) ptíčja grípa -e -e ž (ȋ, í)
zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, piščančja gripa: okužiti se s ptičjo gripo; zboleti za ptičjo gripo; pandemija ptičje gripe; virus ptičje gripe; Zaradi izbruha ptičje gripe na piščančjih farmah je umrlo več ljudi
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ) računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rétrovírus -a m (ẹ̑-ȋ) med. virus z ribonukleinsko kislino, ki se s pomočjo encima reverzne transkriptaze v gostiteljski celici prepiše v deoksiribonukleinsko kislino: Raziskovalci napovedujejo, da bo v prihodnjih mesecih objavljenih več študij, v katerih bo obravnavana morebitna povezava med prisotnostjo retrovirusa v človekovem telesu in kronično utrujenostjo E ← nlat. retrovirus iz agl. re(verse) tr(anscription) o(nco)virus 'onkovirus z obratnim prepisovanjem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
rótavírus -a m (ọ̑-ȋ) med. močno kužni virus, ki povzroča okužbo prebavil, zlasti pri otrocih: okužba z rotavirusom; Rotavirus je zelo trdovraten, nalezljiv in nevaren predvsem za male otroke, če se zaradi prebavnih motenj izgubljena telesna tekočina ne nadomesti dovolj hitro in v potrebni količini E ← nlat. rotavirus iz lat. rota 'kolo' + (↑)vírus
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
sêropózitiven -vna -o prid. (ȇ-ọ̑) 1. med. ki je glede na test seruma pozitiven: Po znanih podatkih je več kot 10 % zaprtih oseb seropozitivnih na virus hepatitisa C in še več na virus hepatitisa B 2. ki je okužen z virusom HIV: Spremljajo človeka, ki je postal seropozitiven pred 13 leti, pred osmimi je zbolel za aidsom – a je živ E ← nlat. seropositivus iz (↑)sêrum + (↑)pózitiven
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vírus -a m (ȋ) - 1. nav. mn., biol. zelo majhen organizem, ki se razmnožuje le v živih celicah in povzroča nalezljive bolezni: virusi se razmnožujejo; okužiti se z virusi; prenašalec virusov / bakterijski virusi bakteriofagi; človeški, rastlinski virusi; virus gripe, stekline; pren., ekspr. okužiti se z virusom ošabnosti, razvrata
- 2. elektr. hotena, namerna napaka v računalniškem programu, ki ovira, onemogoča delo z računalnikom: v računalniku se je pojavil virus; iskati, odpraviti virus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.
vírusen -sna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na virus: virusni delci / virusni laboratorij
- 2. med. ki ga povzročajo virusi: virusne bolezni; virusna epidemija; virusna gripa, pljučnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 17. 7. 2024.