eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bèzeg bèzgainbezèg bezgàsamostalnik moškega spola[bə̀zək bə̀zga]in[bəzə̀k bəzgà]
1. grm ali nizko drevo z drobnimi rumenkasto belimi cvetovi v socvetjih in črnimi plodovi; primerjaj lat.Sambucus nigra; SINONIMI: iz botanikečrni bezeg
1.1. cvetovi ali plodovi te rastline, zlasti kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: črni bezeg, divji bezeg, smrdljivi bezeg, španski bezeg ETIMOLOGIJA: = hrv.kajk.bezek, nar.srb.bázag, sorodno še hrv.bàzga, čak.bȃzd, nar.rus.bóz, češ.bez < pslov.*bъzgъ, *bъzdъ, *bъzъ, morda prvotno *bъzdъ, iz ide.*bheu̯‑‛napihniti, nabuhniti’ + *(o)zdo‑‛veja’, prvotno *‛napihnjena, nabuhla veja’ - več ...
góba góbesamostalnik ženskega spola[góba]
1. nadzemni, vidni del organizma brez sposobnosti fotosinteze, zlasti s klobukom in betom; SINONIMI: gliva
2. iz botanike rastlina z navadno nasprotnimi listi, katere cvetovi imajo štiri cvetne liste in dva prašnika; primerjaj lat.Veronica
3. zdravilna rastlina z dlakavim steblom, ovalnimi nazobčanimi listi in svetlo modrimi ali vijoličastimi cvetovi v socvetjih; primerjaj lat.Veronica officinalis; SINONIMI: iz botanikezdravilni jetičnik