Aristofagija
Pri prevajanju knjige iz začetka 19. stoletja sem naletela na angleško besedo aristophagy . Po pregledu besedil na spletu sem ugotovila, da poimenovanje označuje prehranjevanje, ki je najboljše možno. Ker besede, ki bi označevala tako prehranjevanje, v SSKJ2 nisem našla, vas prosim, če lahko predlagate primeren slovenski ustreznik.

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

aristokracȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

casàrstvo -a s
1. cesarstvo: Czaſzarſztvo KM 1790, 8; czaſzarsztvo BKM 1789, 413; Czaszarsztvo ravnati KOJ 1845, 59
2. vladanje: Nero Czaſzar Czaſzarſztva 14. leta KŠ 1771, 433; Za Czaſzarſztva Nerve KŠ 1771, 261; Tiberiuſſovoga Czaſzarſztva KM 1796, 93

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

cesarjevánje -a s (ȃ)
vladanje cesarja: Napoleonovo cesarjevanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

část Frazemi s sestavino část:
bíti pod častjó kómu kàj, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [velíki] části, bíti v [velíkih] častéh, délati část svôjemu iménu, iméti kóga/kàj v [velíki] části, iméti kóga/kàj v [velíkih] častéh, ne bíti pod častjó kómu kàj, ne zdéti se pod častjó kómu kàj, zdéti se pod častjó kómu kàj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

detronizácija -e ž (á)
knjiž. odstranitev, pregon s prestola: njegovo vladanje se je končalo z detronizacijo
// ekspr. odvzem vzvišenosti, veljave, moči: detronizacija diktatorjeve osebnosti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dinastȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dvóvládje -a s (ọ̑-ȃ)
sočasno vladanje dveh vladarjev, vlad na istem ozemlju: uvedba dvovladja je za nekaj časa rešila politično krizo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

dvóvládje -a s, pojm. (ọ̑ȃ) |vladanje dveh|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ekonomȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

elizabetínski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Elizabete I.: elizabetinski čas; elizabetinski okus / elizabetinski stil stil v angleškem stavbarstvu, ki združuje gotske in renesančne oblike
 
gled. elizabetinski oder prizorišče, ki ima v sredino avditorija pomaknjen podij in za ozadje hišo z dvojnimi vrati in balkonom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Franc Jožef I.
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Franca Jožefa I. tudi Franc Jožef Prvi Franca Jožefa Prvega samostalniška zveza moškega spola
PRAVOPISNI OZNAKI: ime bitja, osebno ime
avstrijski cesar in ogrski kralj
IZGOVOR: [fránc jóžef pə̀rvi], rodilnik [fránca jóžefa pə̀rvega]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Godúnov -a m, oseb. i. (ȗ) |ruski car|: vladanje ~a

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gospòdstvo tudi gospòstvo -a s
1. gosposkost: Urasag; goszposztvo KOJ 1833, 179; Ki sze v-souli vcsijo na goszpodsztvo prido KOJ 1845, 140
2. oblast, vladanje: lutheranszke grofinye goszpodsztvo ne bode dugo terpelo KOJ (1914), 118; Arje preiseſzno vſzáko Goſzpoſztvo SM 1747, 82; Naj ſze Goſzpoſztvo vo ſzká'ze KMK 1780, 51; I tu je bilo prvo goſzpoſztvo, ali obláſzt KM 1790, 86; Nebo ti haſznilo veliko Goſzpoſztvo SŠ 1796, 27; vu ſtero je i Goſzpoſztva kejp pritiſzno KM 1796, 4; ſtero vküp zlága na goſzpoſztvo gledoucs KŠ 1771, 669; ki je Jó'sefa pelao na goſzpoſztvo KM 1796, 25; Ar ſzo vu nyem ſztvorjena vſza: .. ali goſzpoſztva KŠ 1771, 604; Po ſterom hválijo, Goszposztva molijo KM 1783, 116

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gospodǜvanje -a s gospodovanje, vladanje: naj brezi goſzpodüvanya paſzéjo Bo'zo csrejdo KŠ 1771, 702; ſzpoumnili ſzo ſze nyegovoga goſzpodüvanya KM 1796, 24; On je zadoſzta vcsino i goſzpodüvanyi KŠ 1754, 115; je pa Boug csloveka ſztvouro? Na goſzpodüvanye KŠ 1754, 95

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gospóstvo1 tudi gospôstvo -a s (ọ̑; ōknjiž.
1. (politična in gospodarska) oblast: imeti, pridobiti si gospostvo nad narodi / politično gospostvo
 
zgod. zemljiško gospostvo osnovna fevdalna gospodarsko-organizacijska in pravna enota
2. gospodovanje, vladanje: to je bilo v časih turškega gospostva / človekovo gospostvo nad čustvi obvladovanje, premagovanje / prizadevati si za gospostvo na svetovnem trgu za prevlado, premoč

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

gospóstvo -a tudi gospôstvo -a s, pojm. (ọ̑; ó; ȏ) politično ~; ~ vladajočega razreda gospodovanje, vladanje; števn., zgod. zemljiško ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ideologȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

imperialízem -zma [ija] m, pojm. (í) |vladanje večjemu številu podjarmljenih ljudi|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ládanje, n. 1) der Besitz, das Landgut, C., kajk.; — 2) na ladanje iti, aufs Land gehen, BlKr., kajk.; — nam. vladanje.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

ladanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

lȃst1 lastȋ ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

levák -a m (á)
1. polit. žarg. pristaš, pripadnik politične levice; levičar: jeziti se na levake; vladanje naših levakov / esktremistični levaki
2. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu kdor se neuspešno loteva različnih opravil: sami levaki; levaki in nesposobneži

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Medičêjec -jca m z -em oseb. i. (ȇ) |član plemiške rodbine Medici|: vladanje ~ev
Medičêjka -e ž, oseb. i. (ȇ)
Medičêjci -ev m mn., oseb. i. (ȇ) |plemiška rodbina|
medičêjski -a -o (ȇ)
Medičêjčev -a -o (ȇ)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

nalȁšč prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

oligarhȋja -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Poniatôwski -ega [ponjatou̯ski] m, oseb. i. (ȏ) |član poljske plemiške rodbine|: vladanje ~ih

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

pravdoládanje -a s zakonito vladanje, samostojna vlada: Becski bank je nemskoj vladarsztvi vu 1866-tom leti, prvle, kak je nase právdoládanye nezáj posztávleno, 80 millionov rainskih poszodo AIP 1876, br. 11, 1

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

predáti, -dám, vb. pf. übergeben, überliefern, überantworten, Cig., Jan.; v roke komu p. vladanje celega sveta, kajk.-Valj. (Rad); — p. se, sich ergeben, die Fahne streichen, Cig., Vrt.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

regêntstvo tudi regéntstvo -a s (ē; ẹ̄)
1. v monarhističnih državah začasen organ s funkcijami, nalogami vladarja, ki zaradi mladoletnosti, bolezni ne more vladati, namestništvo: regentstvo je izdalo nov odlok / seja regentstva
// položaj, funkcija regenta: odpovedati se regentstvu
2. zastar. vladanje: v dobi regentstva tega vladarja se je država okrepila

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

regimȅnt -énta m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

regiringa -e ž 1. vodstvo: skuſi modro regeringo tož. ed. ſvojga Ordna ǀ Danas si prejel od G. Boga pervurojſtvu Abelnavu, Patriarkat Abrahamau, Regeringo tož. ed. Noeſſavo, Zhednoſt Samuelavo, oblaſt Petravo ǀ pod Regerengo or. ed. S. Grogoria 2. vladanje: Kadar ſo ludje zhes mojo regirengo tož. ed. marmrali ǀ pod njega Regiringo or. ed. Bogovi ſe ſo tulikajn ugmerali, de uſakatera hisha, inn ſtan jma ſvojga laſtniga boga ← srvnem. regierunge, nem. Regierung ‛vladanje, vodstvo’

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

rôka Frazemi s sestavino rôka:
bíti čístih rôk, bíti désna rôka kóga, bíti igráča v rôkah kóga/čésa, bíti igráčka v rôkah kóga/čésa, bíti na désno róko, bíti od rôk [kómu], bíti pri rôki, braníti se z rokámi in nogámi, čiste rôke, čístih rôk, dáti kómu oróžje v rôke, dáti rôko v ôgenj za kóga/kàj, délati kàj z lévo rôko, désna rôka, désna rôka ne vé, káj déla léva, do komólcev krvávih rók, držáti rôke krížem, držáti rôke v žêpih, držáti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, držáti vsè v svôjih rôkah, dvígniti rôko náse, iméti číste rôke, iméti do komólcev krváve rôke, iméti dvé lévi rôki, iméti kóga/kàj pri rôki, iméti krváve rôke, iméti pólne rôke déla, iméti prôste rôke [pri čém], iméti sréčno rôko [pri čém], iméti škárje in plátno v rôkah, iméti umázane rôke, iméti [vsè] níti v [svôjih] rôkah, iméti vsè v svôjih rôkah, iméti zvézane rôke, iméti zvézane rôke in nôge, íti na rôke kómu, íti na róko kómu, íti z lévo rôko v désni žèp, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izbíti kómu oróžje iz rôk, iz drúge rôke, iz pŕve rôke, jemáti kàj z lévo rôko, kjér bóg rôko vèn molí, kot désna rôka, krêpko pljúniti v rôke, kupíti iz drúge rôke, kupíti iz pŕve rôke, léva rôka ne vé, kaj déla désna, lotévati se čésa z lévo rôko, lotíti se čésa z lévo rôko, mázati si rôke [s čím], méti si rôke, na désno róko, na lévo róko, na lévo róko omožêna, na róko se ženíti, na róko sta se vzéla, na róko živéti, naredíti kàj z lévo rôko, ne držáti rôk krížem, ne iméti čístih rôk, ne státi krížem rôk, ne umazáti si rôk s krvjó, odpráviti kóga z lévo rôko, opráti si rôke [kot Pilát], opráviti kàj z lévo rôko, ostáti čístih rôk, pásti v rôke pravíce, pljúniti v rôke, po pilátovsko si umíti rôke, polítika môčne rôke, položíti rôko náse, ponúditi kómu rôko, poročèn na lévo róko, poročíti se na lévo róko, postáti désna rôka kóga, postáti igráča v rôkah kóga/čésa, postáti igráčka v rôkah kóga/čésa, poštêno pljúniti v rôke, premágati kóga z lévo rôko, preštéti kóga/kàj na pŕste dvéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste êne rôke, preštéti kóga/kàj na pŕste obéh rôk, preštéti kóga/kàj na pŕste rôke, pripeljáti kóga v rôke pravíce, príti v rôke pravíce, privêsti kóga v rôke pravíce, prosíti za rôko kóga, rôka pravíce, rôka rôko umíva, umázati si rôke [s čím], umázati si rôke s krvjó, umíti so rôke [kot Pilát], upírati se z rokámi in nogámi, vládanje z želézno rôko, vládati z želézno rôko, vodíti kóga/kàj z želézno rôko, z lévo rôko, z rokámi in nogámi, z želézno rôko, zaprosíti za rôko kóga, zvéza na lévo rôko, živéti iz rôk v ústa, živéti na rôkah, življênje iz rôk v ústa

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

samodŕžen -žna -o prid. ()
nanašajoč se na samodržce ali samodrštvo: samodržno vladanje / samodržna politika / njegovo samodržno ravnanje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

samodŕžen -žna -o; bolj ~ (ŕ; ȓ) ~o vladanje; poud. njegovo ~o ravnanje |oblastno, samovoljno|
samodŕžnost -i ž, pojm. (ȓ) neobč. samodrštvo

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

samovǫ́ljən, -ljna, adj. 1) eigenwillig, Cig. (T.), Levst. (Zb. sp.); eigensinnig, Cig., M.; trdi, samovoljni grešniki, Krelj; s. ino nepokoren, Jsvkr.; — willkürlich, Cig., Jan., nk.; samovoljno vladanje, die Willkürherrschaft, Cig.; — muthwillig, Cig., Jan., C.; — 2) = radovoljen, freiwillig, Mur.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

sovládje -a s (ȃ)
skupno vladanje: sovladje levičarske in desničarske stranke
 
pravn. politična in gospodarska oblast dveh ali več držav na istem ozemlju; kondominij

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

triumvirát -a m (ȃ)
1. pri starih Rimljanih skupna javna služba treh uradnikov: razvoj triumvirata
2. pri starih Rimljanih vladanje treh oblastnikov, ki si med seboj delijo oblast: ob koncu republike je prišlo do triumvirata / prvi triumvirat vladanje Cezarja, Pompeja in Krasa
// skupina takih treh oblastnikov: sestaviti triumvirat; oblast triumvirata
3. knjiž. skupina treh pomembnih, vodilnih oseb, trojica: stavko je vodil triumvirat / triumvirat Jurčič, Levstik, Stritar

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vedríti Frazemi s sestavino vedríti:
vedríti in oblačíti kjé

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vesóljen -jna -o prid. (ọ̄)
1. nanašajoč se na vesolje, vesoljstvo: zvezde v vesoljnem prostoru / vesoljna katastrofa
2. nanašajoč se na vso zemljo: nastanek vesoljnega morja / vesoljna revolucija svetovna / vesoljno vladanje pravice
// nanašajoč se na vse ljudi, vse stvari, vsa področja: vesoljni napredek; vesoljna evolucija; vesoljno sožitje v naravi / ljubezen je vesoljno čustvo; vesoljno gorje
3. ekspr. cel, celoten, ves: najprej je zapel en ptič, nato pa vesoljni zbor; vesoljnemu človeštvu grozi katastrofa / biti člen v verigi vesoljnega življenja
● 
vesoljni potop po bibliji katastrofalne poplave kot kazen za človeške grehe; ekspr. za to ni vesoljnega recepta za vse veljavnega; vesoljni svet ekspr. življenja se veseli vesoljni svet vse živo; ekspr. za to bo izvedel vesoljni svet postalo bo splošno znano; ekspr. vesoljni svet hodi občudovat kapnike veliko ljudi (iz različnih krajev)
♦ 
filoz. vesoljna duša v idealističnih filozofijah nematerialno počelo vsega bivajočega; pravn. vesoljno nasledstvo nasledstvo, pri katerem se pridobi vse premoženje in pravice ali dolžnosti; rel. vesoljni cerkveni zbor zbor škofov in vrhovnih redovnih predstojnikov vse Katoliške cerkve; vesoljna odveza do 2. vatikanskega koncila odveza, združena z odpustkom, ki jo dobijo pod določenimi pogoji zlasti člani tretjega reda; vesoljna sodba Kristusova sodba ob koncu sveta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

viktorijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na vladanje angleške kraljice Viktorije I.: viktorijanska doba / viktorijansko pohištvo / viktorijanski slog; viktorijanska morala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vláda -e ž (ȃ)
1. organ, ki ima vrhovno izvršilno oblast v državi: sestaviti vlado; stranka je zastopana v vladi; nova vlada; organi, predsednik vlade / koalicijska vlada v kateri sodelujejo predstavniki dveh ali več strank; socialistična vlada; začasna vlada / zamenjati vlado
// navadno s prilastkom najvišji upravni organ v upravni enoti: deželna, pokrajinska vlada
2. vladanje: v času vlade zadnjega kralja
● 
zastar. vzeti komu vlado oblast; pog. vlada v senci ki jo vnaprej imenuje opozicijska stranka, ker pričakuje zmago na volitvah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vláda -e ž vladanje, oblast: Gda bi rimszke vláde oblászt i réd konecz mela KOJ (1914), 96

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládanje -a s (ā)
glagolnik od vladati: parlament sodeluje pri vladanju; način vladanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládanje -a s
odločanje, ukazovanje v organizirani družbeni skupnosti, zlasti v državipojmovnik
SINONIMI:
vlada, vladavina, knj.izroč. gospodovanje, knj.izroč. gospostvo1, zastar. regentstvo, star. vladarstvo

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024

vládanje Frazemi s sestavino vládanje:
vládanje z želézno rôko

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládanje, n. 1) das Regieren, das Leiten; — 2) das Betragen, Cig.; — 3) das Land, das Gebiet, C.; — 4) der Besitz, das Gut, C.; (prim. ladanje).

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládanje -a s vladanje, oblast: Arje Tvoje vládanye TF 1715, 25; Ar je tvoje Vládanye SM 1747, 44; csloveka zvraiſega gerla ino vládanya vönka oſzloubodo TF 1715, 22; tákſo moucs ino vládanye je obderſalo TF 1715, 5

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladanje samostalnik srednjega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vladanje sF3, imperiumpovela: tudi ceſſarṡku vladanîe: obláſt; rectiorovnanîe, goſpodovanîe, viṡhanîe, vladanîe; regimen, -nisvladanîe, oblaſtovanîe, goſpodovanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladanje
PRIMERJAJ: ladanje

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladanje sam. s ♦ P: 1 (JPo 1578)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladárstvo -a s (ȃ)
star. vladanje: ljudje še pomnijo čas njegovega vladarstva
// območje vladanja: veliko vladarstvo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladarǜvanje -a s vladanje: Abdul i za tô szo ga ti országa velikási od vladarüvanya zgonili AIP 1876, br. 6, 6; Zná bidti, ka sze pod nyagovim vladarüvanyom vnogo pobôgsa AIP 1876, br. 7, 3

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vládanje (á; ȃ) komu/čemu ~ deželi; ~ ljudstvu; V deželi ~a mir

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vladavína -e ž (í)
1. navadno s prilastkom politična ureditev: ustavna vladavina je zamenjala absolutizem; parlamentarna vladavina; oblika vladavine
2. vladanje: predsednik je po petnajstih letih vladavine odstopil / zakonitost pomeni zahtevo po vladavini pravice
● 
knjiž. ni priznal nobene vladavine oblasti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

vládba -e ž vladanje: vu vszakoj verszti vládbe sze je zmejsancza notrivgnezdilo KOJ (1914), 111

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vladovanje
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin governance , ki označuje 'vodenje in koordinacijo vseh akterjev v javno-političnem procesu' (gl. članek Irene Bačlija, Gaje Červ in Maje Turnšek Hančič "Governance": vladanje, upravljanje, vladavina ali vladovanje? v Družboslovnih razpravah 73, 2013, str. 99 – 119). Moti me termin vladovanje . Ali je termin vladovanje sploh ustrezen?

Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Vrinjeni stavek brez druge vejice, če sledi dvopičje

Zanima me, ali lahko ob koncu vrinjenega stavka ne pišemo druge vejice, še sledi dvopičje, ki bi v vsakem primeru uvajalo premi govor. Primer:

  • Za nadzor je nujno »aktivno vladanje« oziroma, kot bi rekel Lippman: »Svoboda trga zahteva aktivno in čuječo politiko«.

Namesto dvopičja bi najbrž lahko dali tudi vejico ali podpičje (Se strinjate?). Vem, kako bi poved lahko tudi preoblikovali, da bi se izognili takšni dilemi, vendar me zanima tudi, kaj menite glede ustreznosti rabe, kot je.

Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek
FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna
ETIMOLOGIJA: žaba

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

žêzlo -a s (é)
1. okrašena palica kot znamenje vladarske oblasti: zlato žezlo; žezlo in krona / kraljevsko, vladarsko žezlo
2. ekspr. vladarska oblast, vladarski položaj: žezlo je prešlo na sina; dati žezlo iz rok; žezlo je trdno držal v svojih rokah / dežele so bile dolgo pod žezlom ene dinastije
// vladanje, vladavina: pod njegovim žezlom je bil v deželi mir
● 
publ. hokejsko moštvo je bilo ob žezlo izgubilo je vodilni položaj, prvo mesto; ekspr. združiti deželo pod enim žezlom v skupno monarhijo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.

Število zadetkov: 61