acetáten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na acetat: acetatna celuloza
♦ tekst. acetatno vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
akrilán tudi acrylan -a [akrilán] m (ȃ) tekst. poliakrilno vlakno:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bombážen -žna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na bombaž: bombažno vlakno / bombažna preja, tkanina; bombažna srajca; bombažno platno / bombažna industrija; bombažna predilnica, tkalnica / bombažni nasadi nasadi bombaževca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
bombážev -a -o prid. (ȃ) bombažen: bombaževo vlakno / bombaževa industrija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dákron -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno ameriške proizvodnje: prepričali so se o veliki odpornosti dakrona // tkanina iz teh vlaken: kostim iz dakrona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dákron -a m, snov. (ȃ) |vlakno; tkanina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
diolén -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: z bombažem mešan diolen // tkanina iz teh vlaken: enobarvni diolen za dežne plašče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dlȃčəc, -čca, m. = vlakno, C., Z., Vrtov.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
drálon -a m (ȃ) tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvodnja dralona // tkanina iz teh vlaken: bluza iz dralona; v prid. rabi: nositi dralon perilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
elastán -a m (ȃ) tekst. elastično sintetično vlakno, ki se dodaja tkaninam za večjo prožnost: elastan je postal pomemben s pojavom prilegajočega se spodnjega perila in najlonskih nogavic;
bombaž z dodatkom elastana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
elástičen -čna -o; -ejši -a -e (á; á) Les je dovolj ~ prožen; ~o blago raztegljivo, prožno; biti ~ pri vajah lahkoten, gibčen; premalo ~ človek prilagodljiv, gibčen; ~o stališče prilagodljivoelástični -a -o (á) ~ povoj; ~o vlaknoelástičnost -i ž, pojm. (á)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
énkalon -a m (ẹ̑) tekst. poliamidno vlakno nizozemske proizvodnje: nogavice iz enkalona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fibro.. prvi del podr. zlož. |vlakno, vlaknast| fibroblást, fibroelástičen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
fȋcek -cka m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
filamént -a m (ẹ̑) tekst. |vlakno|; biol. |nitka|; rastl. prašnična nit
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
filẹ̑t -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
flasa [flāsa]
samostalnik ženskega spolanavadno množina vlakno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
floémsko vlákno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
gúba, f. 1) die Falte; obleka gube dela; v gube devati, falten; die Runzel; v gube usta nabirati, den Mund runzeln, C.; — v dve gubẹ̑ se držati, eine gebeugte Haltung haben; hrbet mu je hotel lesti v dve gube, Jurč.; otrok je zlezel v dve gube, Jurč.; — gube, die Schraubenwindungen, Fr.-C.; — = pola: koliko gub ("gubi") ima krilo? Dol.; — (v) dve gube, zweifach, doppelt, Meg., Boh.; dve gube plačati, doppelt zahlen, Dalm., Rec.-Let.; dve gube moč, doppelte Kraft, Dalm.; tri gube krono nosi, er trägt eine dreifache Krone, Trub. (Post.); v dve gúbi, doppelt, Dict., Cig. (T.); pet gub, fünffach, Boh.; v deset gub, zehnfach, Dict.; na dve, tri, štiri gube plesti, zwei-, drei-, vierfädig flechten, SlGor.; vlakno v tri gube spleteno, Jurč.; — dvojo gubo = (v) dve gube, doppelt, C.; storite dvojo gubo po nje delih, Dalm.; — 2) die Barbe (barbus plebeius), Notr.-Erj. (Torb.); — tudi: gubà, Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
hélion -a [ijo] m, snov. (ẹ̑) |poliamidno vlakno; tkanina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
jekléno vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kápok -a m (ȃ) tekst. svilnato vlakno iz plodov nekaterih tropskih dreves: polniti rešilne pasove s kapokom;
bombaž in kapok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
karbónsko vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
konopljén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na konopljo: konopljena slama;
konopljeno seme, zrno / konopljena preja, tkanina; konopljeno platno, predivo, vlakno / konopljena srajca, vrv / konopljeno olje olje iz konopljenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
konopnén -a -o prid. (ẹ̑) konopljen, konopen: konopneno vlakno / konopnena srajca, vrv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
kopríven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na koprivo: koprivni listi;
koprivne korenine;
koprivno steblo / koprivno vlakno
♦ kozm. koprivna voda tekočina iz koprivnih korenin za nego las
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
láknọ, n. = vlakno, Mur., Cig., Jan., C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lakno [lákno]
(lokno, vlakno, vlokno) samostalnik srednjega spolalaneno vlakno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lȃks -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lanén -a -o prid.(ẹ̑) nanašajoč se na lan: lanene bilke so že pognale;
lanene glavice;
lanena slama;
laneno seme / lanena preja, tkanina; laneno platno, predivo, vlakno / laneni firnež; laneno olje olje iz lanenih semen za izdelavo firneža, oljnatih barv, lakov / imeti lanene lase zelo svetlelanéno prisl.:
laneno plavi lasje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lȃs -a in lasȗ m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lȃt latȋ ž in -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
leacril in leakríl -a [leakríl] m (ȋ) tekst. poliakrilnitrilno vlakno italijanske proizvodnje: navitek leacrila // tkanina iz teh vlaken: zavese iz leacrila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
leakríl -a m, snov. (ȋ) |vlakno; tkanina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lésen1 -sna -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na les1:a) lesni izdelki;
kuriti z lesnimi odpadki / gnojiti z lesnim pepelom; lesno oglje b) lesni kombinat;
lesna industrija, obrt, trgovina;
lesno gospodarstvo, podjetje / lesni in gozdni delavci; lesni tehnik / lesni črv; lesni vijaki; lesna goba goba, ki raste na deblih, štorih ali na vgrajenem lesuc) lesni prirastek / lesno vlakno č) prevzela ga je lesna tišina
♦ agr. lesni brst brst, iz katerega se razvije mladika; bot. lesna rastlina rastlina, ki ima olesenelo steblo; farm. lesni špirit metanol, metilalkohol; gozd. posekati 100 m3 lesne gmote količine lesa; lesna trohnoba glivična bolezen iglavcev, pri kateri se les rdečkasto obarva; grad. lesni beton beton z dodatkom žagovine; lesni cement cementna malta z dodatkom žagovine; kem. lesni katran katran, ki nastane pri suhi destilaciji lesa; lesni plin generatorski plin iz lesa za pogon motorjev; les. lesna moka zmleti lesni odpadki kot industrijska surovina; lesna volna grobi volni podoben lesni proizvod; papir. lesni papir; teh. lesna celuloza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lésno vlákno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
líkov -a -o prid. (ī) bot., v zvezi likovo vlakno vlakno ličja:
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
líkovo vlákno -ega -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
líkovo vlákno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lopȃtičən 2., -čna, adj. Aloe-: — lopatično vlakno, die Aloefaser, DZ.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lycra in lájkra -e [lájkra] ž (ȃ) poliuretansko elastično vlakno znamke Lycra: volnena preja, obogatena z lycro // tkanina iz teh vlaken: dokolenke, majica, obleka iz lycre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mêhko líkovo vlákno -ega -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míkrofíbra samostalnik ženskega spola1. umetna snov iz mešanice finih vlaken poliestra in poliamida 1.1 kar je iz te snovi, zlasti oblačilo
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. microfiber, iz lat. micro.. ‛majhen’, ‛milijonina osnovne enote’ prevzeto iz gr. mīkrós ‛majhen’ + angl. fiber ‛vlakno’
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
míkrovlákno -a s (ȋ-á) zelo tanko, upogljivo in elastično umetno vlakno: poliamidna mikrovlakna;
krpa iz mikrovlaken
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
môten -tna -o prid. (ó) 1. ki vsebuje drobne, lebdeče delce: motna tekočina, voda;
motno vino / motna reka // ki ima nizko stopnjo prozornosti: steklo je motno / skozi motna okna je prihajalo malo svetlobe 2. ki je brez močnega sijaja, leska: motna luč, svetloba / bolnikove oči so bile motne; pren. moten pogled
♦ tekst. motno vlakno 3. nav. ekspr. ki mu ni mogoče natančno določiti oblike, pomena, vsebine: motni obrisi hiš;
motne dalje / motna misel, slutnja; motna prispodoba življenja; motne razmere / moten smehljaj môtno stil. motnó prisl.:
motno se spominjati dogodka; motno brušen kozarec / piše se narazen ali skupaj: motno zelena ali motnozelena gladina jezera; motno bela koža; motno rdeča svetloba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mrẹ́ža -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nájlon -a m (ȃ) 1. tekst. poliamidno vlakno ameriškega izvora: proizvodnja najlona // tkanina iz teh vlaken: plašč iz najlona 2. poliamidno vlakno sploh: vrv iz najlona;
v prid. rabi: najlon nogavice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nájlonski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na najlon: najlonsko vlakno / najlonska mreža, tkanina / najlonske nogavice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
narávno vlákno -ega -a s
Planinski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
neskônčen -čna -o prid. (ó) 1. ki nima konca, meje: neskončen prostor / neskončen čas 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnjia) glede na prostorsko razsežnost: neskončna daljava, dolina, ravnina / neskončna cesta b) glede na trajanje: neskončni pohodi;
neskončen razvoj / čakali so ga dve neskončni uri ki sta se jim zdeli zelo dolgic) glede na druge lastnosti: neskončni udarci;
neskončna vprašanja / neskončna bolečina, ljubezen, sreča, žalost; neskončno trpljenje / neskončen razloček med zimo in poletjem / neskončna vestnost pri delu
♦ mat. neskončna množica množica, ki ima zelo veliko število elementov; neskončno zaporedje zaporedje, ki nima zadnjega člena; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svileneskônčno prisl.:
neskončno uživati, se začuditi; neskončno dolg; biti neskončno srečen; za hišo so porabili neskončno denarja zelo veliko
♦ geom. neskončno oddaljen bolj oddaljen od najbolj oddaljenega; mat. neskončno majhen ki je poljubno blizu nič; sam.: zasanjati se v neskončno; pojmovanje neskončnega in končnega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nevrít -a m (ȋ) nav. mn., anat. daljši izrastek živčne celice, živčno vlakno: dendriti in nevriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nevrít -a m (ȋ) anat. |živčno vlakno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
nȋtka, f. dem. nit; der Faden; — = vlakno, die Faser, Cig., Jan.; — zlate, srebrne nitke, Fadengold, Fadensilber, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ogljíkovo vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ojačílno vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
ojačítveno vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
olesenéti -ím dov. (ẹ́ í) 1. spremeniti se v les: rastlina, steblo oleseni 2. ekspr. postati negiben, tog: noge so mu olesenele od mraza / pred gospodarjem je kar olesenel olesenèl in olesenél -éla -o:
olesenelo steblo, vlakno; obstal je kot olesenel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
órlon -a m (ọ̑) tekst. poliakrilnitrilno vlakno ameriške proizvodnje: proizvajati orlon // tkanina iz teh vlaken: obleka iz orlona; v prid. rabi: kostim iz orlon blaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pȃsma -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pêrlon -a m (ȇ) tekst. poliamidno vlakno nemške proizvodnje: proizvodnja perlona // tkanina iz teh vlaken: bluza iz perlona; v prid. rabi: perlon srajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pêrlonski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na perlon: perlonsko vlakno / perlonska tkanina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
pêrlonski -a -o (ȇ) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poliakrílen -lna -o (ȋ) kem.poliakrílni -a -o (ȋ) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poliamíden -dna -o (ȋ) kem.poliamídni -a -o (ȋ) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poliéstrn -a -o (ẹ́) kem.poliéstrni -a -o (ẹ́) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
poliéstrski -a -o (ẹ́) kem. ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
polietilénski -a -o (ẹ̑) kem. ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
polivinílkloríden -dna -o (ȋȋ) kem.polivinílklorídni -a -o (ȋȋ) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
predíven1 -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na predivo: predivno vlakno / predivni odpadki / predivne rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
predíven -vna -o (ȋ)predívni -a -o (ȋ) ~o vlakno
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Pridevnik, tvorjen iz zveze »celulozni acetat« ...Zanima me pridevniška oblika v primerih, kot sta celulozni acetat in celulozni nitrat. Namreč, v strokovnih člankih in na spletu sem opazil samo varianti celulozno acetaten oziroma celulozno nitraten, čeprav bi sam tvoril obliki celuloznoacetaten in celuloznonitraten.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sintétski -a -o prid. (ẹ̑) sintetičen: sintetsko delo / sintetske metode / sintetsko vlakno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sísal -a m (ȋ) |agava|; snov. |vlakno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sklerenhímska célica -e -e ž
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
sklerenhímsko vlákno -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
skọ́rja -e ž
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
smȗlək, -lka, m. = skupaj sfrčeno seno ali vlakno, kajk.-Valj. (Rad).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
stekléno vlákno -ega -a s
Terminološki slovar betonskih konstrukcij, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
šôtna pŕst -e prstí ž
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
terilén1 -a m (ẹ̑) tekst. poliestrno vlakno angleške proizvodnje: surovine za terilen // tkanina iz teh vlaken: obleka iz terilena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
teritál -a m (ȃ) tekst. poliestrno vlakno italijanske proizvodnje: navitek teritala // tkanina iz teh vlaken: krilo, zavese iz teritala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
tŕdo líkovo vlákno -ega -ega -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
trevíra -e ž (ȋ) tekst. poliestrno vlakno nemške proizvodnje: odpornost trevire // tkanina iz teh vlaken: obleka iz trevire; v prid. rabi: trevira bluza
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
trevíra -e ž, snov. (ȋ) |vlakno; tkanina|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlačīti vláčim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlȃk -a m
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákence -a [wlakənce] s (ā) manjšalnica od vlakno: opazovati vlakence pod mikroskopom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákence – glej vlákno
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákənce, n. dem. vlakno, das Faserchen, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vláknast -a -o prid. (á) 1. ki je iz vlaken: vlaknasta snov / vlaknasto meso z opaznimi, vidnimi vlakni
♦ les. vlaknasta plošča vlaknena plošča2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknaste korenine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vláknast – glej vlákno
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vláknat -a -o prid. (ȃ) 1. ki je iz vlaken: vlaknata plast kokosovega oreha;
vlaknata snov / vlaknato meso z opaznimi, vidnimi vlakni
♦ les. vlaknata plošča vlaknena plošča2. ekspr. tanek kot vlakno: vlaknati izrastki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlȃknat – glej vlákno
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákno -a s (á) podolgovat, tanek delec snovi kot sestavinaa) prediva, niti, tkanine: spresti nit iz vlaken;
puliti vlakna iz povesma;
dolga, kratka vlakna;
debelina, dolžina vlaken / bombažna, lanena vlakna; kemična umetno narejena iz kemičnih, umetnih ali naravnih snovi, sintetična vlakna umetno narejena iz kemičnih, umetnih snovi; kokosova vlakna; listna, semenska vlakna; naravna, umetna vlakna / tekstilna vlakna / optično vlakno tanko upogljivo stekleno vlakno, ki se uporablja za prenos svetlobnega signalab) rastline, živalskega, človeškega telesa: rezati meso prečno na vlakna;
žagati les v smeri vlaken
● ekspr. poznati kaj do zadnjega vlakna zelo dobro; ekspr. biti komu do zadnjega vlakna zvest zelo, popolnoma
♦ anat. mišično vlakno; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; bot. vlakno podolgovata celica z olesenelo ali celulozno membrano; kem. poliamidna vlakna; med. vlakno podolgovat, tanek tkivni delec; tekst. neskončno vlakno kemično vlakno, ki se lahko izdela v neomejeni dolžini; zelo dolgo vlakno iz naravne svile; steklena vlakna narejena iz omehčanega stekla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákno -a s (á) bombažna ~a; mišično ~; poud. poznati kaj do zadnjega ~a |zelo dobro|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákno -a
s podolgovat, tanek delec snovi kot sestavina prediva, niti, tkanin SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
vlákno -a s
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vláknọ, n. die Faser, Cig., Jan., Cig. (T.), Erj. (Som.), nk.; bes. die Faser des Hanfes, Met., C.; v vlakno iti, Spinnhaar einkaufen gehen, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlaknoGLEJ: lakno
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákno -a s
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlákno -a s
Botanični terminološki slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vlakno
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vŕvica Frazemi s sestavino vŕvica:
dáti kóga na vŕvico,
držáti kóga na vŕvici,
iméti kóga na vŕvici
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
yulon -a [júlon] m (ȗ) tekst. poliamidno vlakno jugoslovanske proizvodnje: izdelovati yulon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Zveza »napredovala bolezen« in opisni deležnik, ki izraža stanjeVelikokrat sem že lahko prebral npr. imel je napredovalo bolezen. Tak način izražanja mi nikakor ne gre v račun in se mi pravzaprav sploh ne zdi sprejemljiv. Veliko bolje bi bilo napisati napredovana bolezen pri tem in tem človeku, čeprav je tudi takšno pisanje še vedno čudno. Edino sprejemljivo se mi zdi, da je npr. bolezen napredovala – je napredovala, napisano S POMOŽNIM GLAGOLOM IN NE KAR BREZ. Pred nekaj deset leti takšnega izražanja in pisanja nisem nikjer zasledil, sedaj pa tako ali tako opažam kronično pomanjkanje celo najosnovnejšega pravopisnega znanja, kolikor bi ga moral imeti vsak, ki je uspešno zaključil osnovnošolsko izobraževanje, žal pa sploh ne gre za kakšne malenkostne napake, npr. popolnoma napačna uporaba predlogov s in z.
Sumim, da je s strani stroke ta napredovala bolezen ni požegnana, pa vas zato prosim za pojasnilo.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
žíčast -a -o (í) ~o vlaknožíčasti -a -o (í) ~a mreža
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
žívčen -čna -o prid. (ȋ) 1. nanašajoč se na živec, živce: živčna debelina, dolžina / živčni sistem / živčna bolezen, okvara; živčna izčrpanost, preobčutljivost / živčni napad; živčna napetost / živčno-mišični sistem; živčno-mišična bolezen, koordinacija; živčno-mišično obolenje 2. ki je v stanju velike napetosti, ki se izraža kot nemir, strah, zlasti pred pomembnejšimi dogodki: živčen človek;
ne bodi živčen / živčen obraz; živčne roke / ekspr.: živčen gib, korak; živčen glas, smeh
● živčni zlom stanje nenadne popolne duševne izčrpanosti zaradi duševnih naporov, čustvenega pretresa; publ. živčna vojna prizadevanje, pri katerem skušata nasprotni strani z grožnjami, dezinformacijami doseči, da katera od obeh popusti, se ni sposobna več obvladati
♦ anat. živčni center ali živčno središče del možganske skorje ali hrbtenjače, ki ima določeno funkcijo; živčni končič razcepljeni konec živčnega vlakna; živčni pleksus skupek prepletajočih se živcev; centralni živčni sistem možgani in hrbtenjača; periferni živčni sistem živčevje, ki povezuje možgane in hrbtenjačo z organi, deli telesa; živčni vozel skupek živčnih celic v možganih ali v obrobnem živčevju; ganglij; živčna celica celica, ki prevaja dražljaje; živčna proga skupek živčnih vlaken v osrednjem živčevju; bela, siva živčna snov; živčno tkivo; živčno vlakno daljši izrastek živčne celice; biol. (živčni) impulz vzburjenje, ki se širi iz osrednjega živčevja; farm. živčni strup bojni strup, ki že v zelo majhni količini ohromi živčni sistem; med. živčni prenašalec kemična snov, ki prenaša impulze med živčnimi celicami ali med živčnimi in mišičnimi celicami; nevrotransmiter; živčni šok šok, katerega glavna motnja je v delovanju osrednjega živčevja; živčna slabost bolezen, ki nastane zaradi izčrpanosti živčevja; nevrastenijažívčno prisl.:
živčno govoriti, hoditi, mežikati; živčno bolan, oslabel; živčno napet, občutljiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
žívčen -čna -o; bolj ~ (ȋ) ~ smeh; biti ~žívčni -a -o (ȋ) ~ sistem; ~o vlaknožívčnost -i ž, pojm. (ȋ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.