govoríti -ím
nedovršni glagol,
glagol govorjenja1.
kdo/kaj oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi Govori /kot navit/.1.1.
kdo/kaj biti sposoben oblikovati besede, stavke z govorilnimi organi
Naša papiga govori.
2.
kdo/kaj z govorjenjem izražati, posredovati kaj / o čem Kar naprej je nekaj govorila.2.1.
kdo/kaj z jezikovnimi sredstvi izražati kaj / o čem
Avtor govori o tem vprašanju /z zaskrbljenostjo/.
3.
kdo/kaj znati, obvladati kaj 'jezik'
Govori šest jezikov.
4.
kdo/kaj neposredno podajati v javnosti
Na sestanku je /kot vodilni izvedenec/ govoril (o trenutnih razmerah).
5.
navadno v 3. osebi kdo/kaj širiti kaj / o čem O njem govorijo čudne stvari.5.1.
nekdo/nekaj širiti kaj / o čem
O tem se je govorilo, da je praktično neuresničljivo.
5.2.
kdo/kaj izražati kaj / o čem
Pohištvo govori o dobrem okusu lastnikov.
6.
oseba v množini/dvojini kdo/kaj izmenjavati mnenja, misli o čem /Vneto/ so govorili o vsakdanjih stvareh.6.1.
nekdo izmenjavati mnenja, misli o čem
O teh stvareh se javno govori in piše.
7.
čustvenostno, navadno osebek v dvojini ali množini kdo/kaj biti v normalnih odnosih
Soseda spet ne govorita.
interpretírati -am
nedovršni in dovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
kdo/kaj razlagati kaj
/Jasno in predvsem logično/ so interpretirali svoje stališče do svetovnh problemov.
2.
kdo/kaj umetniško obdelovati kaj ‘besedilo, glasbo’
V gledališču interpretirajo vloge /po režiserjevi zamisli/.
3.
iz gledališča, iz muzikologije kdo/kaj izvirno umetniško poustvarjati
Izvajalec je aktivno interpretiral.
oprávljati1 -am
nedovršni glagol,
tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj delati kaj
Vse /uspešno/ opravlja sam.
2.
v pomožniški vlogi,
kot vez kdo/kaj določati kaj 'delovanje, dejavnost' Opravljajo izvidniške polete.2.1.
kdo/kaj določati se česa / kot kaj 'dejavnost'
Opravlja službo oskrbnika.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj namensko delati kaj 'določeno dejavnost'
Vse te naloge opravlja hrbtenica.
4.
iz fizike, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Sila opravlja delo.
5.
iz religije, v oslabljenem pomenu kdo/kaj delati kaj 'kako opravilo, delo, dejanje'
Opravljati božjo službo.
znáti -znám
nedovršni glagol,
glagol razumevanja1.
kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati
Njegov učitelj /dosti/ zna.
2.
kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zna poštevanko in abecedo.
3.
kdo/kaj biti sposoben/usposobljen opravljati kaj 'dejavnost'
Zna brati in pisati.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj utegniti, moči opravljati kaj 'dejavnost'
Tam bi znala biti iskana stavba.
5.
iz šolstva kdo/kaj razumsko dojemati, uporabljati koga/kaj , koliko česa 'predmetnost/pojavnost'
Zadnjo učno snov so znali /za odlično/.