eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
voščénka voščénke samostalnik ženskega spola [voščénka] 1. podolgovat pripomoček iz barvnega umetnega voska za risanje, pisanje
3. okrasna rastlina z drobnimi zvezdastimi cvetovi v kobulastih socvetjih, mesnatimi listi in voskasto površino; primerjaj lat. Hoya
STALNE ZVEZE: dolenjska voščenka, gorenjska voščenka, navadna voščenka, sevniška voščenka ETIMOLOGIJA: ↑voščen
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
voščénka -e ž (ẹ̄)
1. voščena sveča: prižgati voščenko; plamen voščenke / sveča voščenka
2. agr. debelo, rumeno jabolko z voščeno prevleko: ugrizniti v voščenko / cepiti, posaditi voščenko
3. vrtn. zimzelena sobna rastlina z olesenelim steblom, mesnatimi listi in belimi ali bledo rožnatimi voščenimi cveti v kobulih, Hoya carnosa: v loncih cvetijo voščenke
4. voščena kreda: risati z voščenkami
// slika ali risba, narejena s to kredo: razstava gvašev in voščenk
5. star. voščena vžigalica: uprasniti z voščenko
♦ bot. marčna voščenka užitna lističasta goba sive barve, ki raste zgodaj spomladi; marčnica
zlóščiti -im dov. (ọ̄) 1. prekriti z loščem: te lonce je treba še zloščiti 2. dati površini lesk z mazanjem in drgnjenjem: zloščiti čevlje, parket / premazati pod z voščenimi čistili in zloščiti; zloščiti s suho krpo zlóščen -a -o:
zloščeno pohištvo; skrbno zloščena obutev
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.
čebélji razmík -ega -a m
dozoréti -ím dov.
nèpokríti méd -ega medú m
pôlni sát -ega -a m
vílice za odkrívanje sátja vílic -- -- -- ž
zréli méd -ega medú m
Število zadetkov: 9