ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr. moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu;
srečanje abrahamovcev;
prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alelúja1 -e ž (ȗ) rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo;
radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alelúja, I.
interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brati ► bˈrat ˈbeːren nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čestítati -am dov. in nedov. (ȋ) izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi;
čestitati za poroko;
dovolite, da vam iskreno čestitam;
pisno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / čestitati na ozdravljenju za ozdravljenje
● ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo// voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čestítati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
čestitati ► časˈtiːtat -an dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
god (voščiti god) gl.
ofirati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
godôvnica -e
ž ženska, ki ima, praznuje god![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
godôvnik -a m (ȏ) kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
godôvnik -a
m kdor ima, praznuje god![pojmovnik](/Search/File2?dictionaryId=208&Name=pojmovnik.png)
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
gratulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gratulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; gratulíranje (ȋ) neobč. k/h čemu ~ k napredovanju čestitati; neobč. gratulirati za kaj ~ ~ rojstni dan voščiti
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik] kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: ↑koledovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati] hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
leto ► ˈlėːtȯ -a s
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
navoščíti in navóščiti -im dov. navóščenje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ tla
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nazdráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
nevoščljīv -íva prid.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nevoščljȋvec – glej nevoščljīv, voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nevoščljȋvka – glej nevoščljīv, voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nevoščljívost – glej nevoščljīv, voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
nov ► ˈnọːf ˈnoːva ˈnuvu in ˈnọːvȯ prid.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Ob rojstnem dnevu »voščimo« ali »čestitamo«?Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
povoščíti in povóščiti -im dov. povóščenje tudi povoščênje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ nit, papir
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prījati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
privoščīti – glej voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
privoščiti ► pr̥ˈvọːščėt -ėn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
privoščljīv – glej voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rojstnodnévnik samostalnik moškega spolamoški, ki ima, praznuje rojstni dan
ETIMOLOGIJA: iz rojstnodneven, iz rojsten + dan
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
slávljenec -nca m s -em člov. (á; ȃ) voščiti ~uslávljenka -e ž, člov. (á; ȃ)slávljenčev -a -o (á; ȃ)
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vojščiti gl. voščiti 2 ♦ P: 1 (TC 1555)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vojščiti gl. voščiti 1 itd. ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vóskati -am nedov. (ọ̑) voščiti2,
mazati: voskati nit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščeč deležnikPRIMERJAJ: voščiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
voščejoč (vošeoč, voščeoč) deležnikPRIMERJAJ: voščiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
voščen (vošen, voščen) deležnikPRIMERJAJ: voščiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vóščenje1 -a s (ọ́) glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vóščenje2 tudi voščênje -a s (ọ́; é) glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščeváti -újem nedov. (á ȗ) voščiti1,
želeti: voščevati za god;
voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščȋlnica – glej voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščílo – glej voščīti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit;
voščiti za rojstni dan, god;
voščiti za praznik(e);
pisno, ustno voščiti // izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosekvóščen -a -o tudi voščèn -êna -o:
voščena površina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti1 in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti2 in vóščiti -im nedov. vóšči -te in -íte, -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a tudi voščèn -êna; vóščenje tudi voščênje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ parket
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti1 in vóščiti -im
dov. in nedov.komu kaj izraziti, izražati komu dobre želje ob prazniku; izraziti, izražati komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
voščíti2 in vóščiti -im
nedov.kaj mazati, premazovati z voskom
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
voščíti1 in vóščiti -im
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti dobre želje komu za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ voščili.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
voščíti2 in vóščiti -im
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj mazati z voskom kaj
V celem bloku so voščili parket.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
voščīti vọ́ščim nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vǫ́ščiti 1., -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščíti 2., -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vóščiti tudi vóuščiti -im nedov. voščiti, privoščiti: dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; i csi vouscsis, i nihás vogrszko rejcs KOJ 1833, XVI; Tou bláj'zenſztvo mi tak vouscsi BKM 1789, 427; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii presztor vouscsi KOJ 1848, 24; Tvoj brat nama ne vôscsi blá'zen 'zitek AIP 1876, br. 2, 6; tak tebi dobra nevouscsijo KOJ 1833, VI; nebi vouscso szvojim delavczom nocsnoga pokoja KOJ 1845, 97; Katanszko soulo je i vogerszkim mladénczom vouscsila KOJ 1848, 111
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti [voščīti vọ́ščim]
dovršni in nedovršni glagolželeti, voščiti, čestitati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti (vošiti, voščiti) glagolPRIMERJAJ: voščejoč, voščen, voščeč
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
voščiti glagol< vosek
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
voščiti dov., F
11,
addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali
voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati;
augurare, vóṡzhiti;
avere, pegerovati, ṡheléti,
voszhiti;
congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho
voṡzhiti;
discupere, cilú pegerovati, inu
voṡzhiti, mozhnu ṡheléti;
exoptare, voṡzhiti, pegerovati, poṡheléti;
gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho
voṡzhiti;
imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu
voṡzhiti;
optans, kateri
voṡzhi, ṡhelý;
optare, voṡzhiti, ṡheleti;
precari dira alicui, enimu vſe nadluge
voṡzhiti, ga kleti;
prim. nevoščiti
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti -im dvovid. 1. želeti:
nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti:
Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati:
ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti dvovidski glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti1 [vosek] glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti2 [voščilo] glag. dvovid. ♦ P: 32 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti ► ˈvọːščėt -ėn dov. in nedov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti si glag. dvovid. ♦ P: 2 (TT 1581-82, TPo 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vošiti glagolGLEJ: voščiti
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vošiti gl. voščiti ♦ P: 1 (ZK 1595)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
všẹ̑č povdk.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar. 1. želeti, voščiti1:
vzdajati komu srečo 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vzdáti vzdám dov., 2. mn. vzdáste in vzdáte; vzdál (á) zastar. zaželeti, voščiti1:
vzdati komu srečo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zaželéti -ím
dov.komu kaj izraziti komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
želéti -ím
nedov.1.
komu kaj izražati komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega ob kaki priložnosti 2.
izražati voljo, željo, vljudno zahtevo, kot jo določa sobesedilo
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
želéti -ím
nedovršni glagol,
naklonski glagol1.
kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj Vsem ljudem želi srečo.1.1.
kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.
2.
kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.
3.
kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024