eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kolédnik kolédnika samostalnik moškega spola [kolédnik] kdor hodi od hiše do hiše in vošči s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: ↑koledovati
koledováti koledújem tudi kolédovati kolédujem nedovršni glagol [koledováti] tudi [kolédovati] hoditi od hiše do hiše in voščiti s petjem, igranjem obrednih pesmi, zlasti med 25. decembrom in 6. januarjem
ETIMOLOGIJA: iz koleda ‛obiskovanje od hiše do hiše med božičem in tremi kralji’, iz slovan. *kolęda, tako kot stcslov. *kolęda ‛novo leto’, hrv., srb. kòleda, koléda ‛koleda, koledovanje’, rus. koljadá ‛koledovanje, božični teden, koledna pesem’, češ. koleda ‛koledna pesem’, prevzeto iz lat. calendae ‛prvi dan v mesecu’, iz calāre ‛klicati’, ker so v antičnem Rimu naznanili začetek meseca z nekaj zaporednimi klici - več ...
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ábrahamovec -vca m (ȃ) ekspr.
moški, ki je dopolnil petdeset let: voščiti abrahamovcu; srečanje abrahamovcev; prvo literarno knjigo je izdal kot abrahamovec
alelúja1 -e ž (ȗ)
rel. obredni enobesedni velikonočni spev: zapeti alelujo; radostna aleluja
● knjiž. voščiti veselo alelujo veliko noč
♦ etn. jed iz posušenih repnih olupkov, ki se jé na veliko noč
čestítati -am dov. in nedov. (ȋ)
izraziti komu veselje nad pomembnim dogodkom, uspehom: čestitati k diplomi; čestitati za poroko; dovolite, da vam iskreno čestitam; pisno čestitati / ekspr. čestitam, čestitam / čestitati na ozdravljenju za ozdravljenje
● ekspr. lahko si čestitaš lahko si zadovoljen; ali smem že čestitati? ali se je pričakovano že zgodilo
// voščiti, želeti srečo: čestitati očetu za rojstni dan
godôvnik -a m (ȏ)
kdor ima, praznuje god: voščiti godovniku
gratulírati -am dov. in nedov. (ȋ) knjiž. čestitati: gratulirati k napredovanju / gratulirati za rojstni dan voščiti / pog., ekspr. je to tvoje dekle? Lahko si gratuliraš lahko si vesel, zadovoljen
vóskati -am nedov. (ọ̑) voščiti2,
mazati: voskati nit
vóščenje1 -a s (ọ́)
glagolnik od voščiti, želeti: voščenje novega leta / voščenje sreče
vóščenje2 tudi voščênje -a s (ọ́; é)
glagolnik od voščiti, mazati: voščenje poda
voščeváti -újem nedov. (á ȗ) voščiti1,
želeti: voščevati za god;
voščevati si praznike / mimoidoči so mu voščevali dobro jutro
voščíti1 in vóščiti -im dov. in nedov. (ī ọ́) 1. izraziti komu dobre želje ob prazniku: tudi sosedje so prišli voščit;
voščiti za rojstni dan, god;
voščiti za praznik(e);
pisno, ustno voščiti // izraziti komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega: voščiti srečno novo leto; voščiti komu vse najboljše / voščiti dobro jutro, dober večer / dober dan voščim, je rekel / voščiti komu lepo nedeljo, srečno pot želeti; dober tek voščim 2. star. privoščiti: voščiti komu uspeh / takega trpljenja še sovražniku ne voščim / voščiti komu prijazno besedo
● ekspr. on je zmeraj pripravljen komu z nožem, s sekiro dobro jutro voščiti koga grobo napasti, glasno ošteti; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; ekspr. najbolje je, da si voščimo zbogom, sicer se bomo še sprli da se poslovimo, razidemo
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosekvóščen -a -o tudi voščèn -êna -o:
voščena površina
vzdájati -am nedov. (ȃ) zastar. 1. želeti, voščiti1:
vzdajati komu srečo 2. izdajati: njegov obraz vzdaja bolečino / vzdajati vtis prazničnosti dajati
vzdáti vzdám dov., 2. mn. vzdáste in vzdáte; vzdál (á) zastar. zaželeti, voščiti1:
vzdati komu srečo
Sprotni slovar slovenskega jezika
KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
rojstnodnévnik samostalnik moškega spolamoški, ki ima, praznuje rojstni dan
ETIMOLOGIJA: iz rojstnodneven, iz rojsten + dan
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gratulírati -am dvovid., nedov. -ajóč; gratulíranje (ȋ) neobč. k/h čemu ~ k napredovanju čestitati; neobč. gratulirati za kaj ~ ~ rojstni dan voščiti
navoščíti in navóščiti -im dov. navóščenje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ tla
povoščíti in povóščiti -im dov. povóščenje tudi povoščênje; drugo gl. voščiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ nit, papir
slávljenec -nca m s -em člov. (á; ȃ) voščiti ~u
slávljenka -e ž, člov. (á; ȃ)
slávljenčev -a -o (á; ȃ)
voščíti1 in vóščiti -im dvovid. vóšči -te in -íte, nedov. -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a; vóščenje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) komu za kaj ~ prijatelju za rojstni dan; ~ ~ god, praznik; ~ srečno novo leto
voščíti2 in vóščiti -im nedov. vóšči -te in -íte, -èč -éča; vóščil -íla, vóščit, vóščen -a tudi voščèn -êna; vóščenje tudi voščênje; (vóščit) (í/ȋ/ọ́ ọ́) kaj ~ parket
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
godôvnica -e
ž ženska, ki ima, praznuje god
godôvnik -a
m kdor ima, praznuje god
voščíti1 in vóščiti -im
dov. in nedov.komu kaj izraziti, izražati komu dobre želje ob prazniku; izraziti, izražati komu željo, navadno z določeno frazo, da bi bil deležen česa dobrega
voščíti2 in vóščiti -im
nedov.kaj mazati, premazovati z voskom
zaželéti -ím
dov.komu kaj izraziti komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega
želéti -ím
nedov.1.
komu kaj izražati komu željo, da bi bil deležen česa dobrega, pozitivnega ob kaki priložnosti 2.
izražati voljo, željo, vljudno zahtevo, kot jo določa sobesedilo
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024
čestítati -am
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti veselje komu k/h komu/čemu / za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ čestitali.
nazdráviti -im
dovršni glagol,
glagol ravnanja kdo/kaj izreči zdravico komu/čemu
(V službi) so mu /brez prave potrebe/ nazdravili (kar z vodo).
voščíti1 in vóščiti -im
dovršni in nedovršni glagol,
glagol ravnanja (govorjenja) kdo izraziti dobre želje komu za koga/kaj
Očetu so za rojstni dan vsi /zelo iskreno/ voščili.
voščíti2 in vóščiti -im
nedovršni glagol,
glagol spremembe lastnosti kdo/kaj mazati z voskom kaj
V celem bloku so voščili parket.
želéti -ím
nedovršni glagol,
naklonski glagol1.
kdo dobronamerno izražati komu/čemu kaj Vsem ljudem želi srečo.1.1.
kdo/kaj dobronamerno priložnostno izražati komu/čemu kaj
(Pri slovesu) jim je želel srečno pot.
2.
kdo bi rad kaj dobiti, spremeniti, izvesti kaj
(V tej zadevi) želijo dodatno pojasnilo.
3.
kdo/kaj biti pripravljen sprejeti koga/kaj , narediti kaj
Podjetje želi nove delavce.
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
alelúja, I. interj. alleluja! — II. subst. f. 1) das Alleluja; alelujo peti; veselo alelujo komu voščiti; — 2) neka velikonočna jed: repni olupki, posušeni, stolčeni ali zrezani, na svinjski juhi kuhani, Kr.
vǫ́ščiti 1., -im, vb. impf. 1) anwünschen, wünschen; v. srečo; v. dobro jutro; voščim ti, da bi se ti dobro godilo; — 2) zuerkennen, Dict.; pravdo v. komu, Trub.; pravico komu v., Rec.; — prim. stvn. wunsken, Mik. (Et.).
voščíti 2., -ím, vb. impf. mit Wachs überziehen, bestreichen oder schmieren, Meg., Mur., Cig., Jan.; krojač vošči nit, Levst. (Rok.).
všèč, adj. indecl. nach Wunsch, erwünscht, angenehm, gefällig; v. mi je kaj; všę̑č, Dol.; — po všeči, nach Wunsch; (po moji všeči, Rib.); — iz voščeč(e) part. praes. od glag. voščiti.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vóščiti tudi vóuščiti -im nedov. voščiti, privoščiti: dobro vouscsiti 'selejoucsi szvojoj Materi KOJ 1845, 79; i csi vouscsis, i nihás vogrszko rejcs KOJ 1833, XVI; Tou bláj'zenſztvo mi tak vouscsi BKM 1789, 427; ino etim vu zdájsnyoj Kumánii presztor vouscsi KOJ 1848, 24; Tvoj brat nama ne vôscsi blá'zen 'zitek AIP 1876, br. 2, 6; tak tebi dobra nevouscsijo KOJ 1833, VI; nebi vouscso szvojim delavczom nocsnoga pokoja KOJ 1845, 97; Katanszko soulo je i vogerszkim mladénczom vouscsila KOJ 1848, 111
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti [voščīti vọ́ščim]
dovršni in nedovršni glagolželeti, voščiti, čestitati
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti dov., F11, addicere, perſoditi, timu perlaſtiti, ali voszhiti, kateri narvezh dá, ſebe zhesdati; augurare, vóṡzhiti; avere, pegerovati, ṡheléti, voszhiti; congratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; discupere, cilú pegerovati, inu voṡzhiti, mozhnu ṡheléti; exoptare, voṡzhiti, pegerovati, poṡheléti; gratulari, ſe reṡveſſeliti, ſrèzho voṡzhiti; imprecari, kleti, hudú govoriti, hudú enimu voṡzhiti; optans, kateri voṡzhi, ṡhelý; optare, voṡzhiti, ṡheleti; precari dira alicui, enimu vſe nadluge voṡzhiti, ga kleti; prim. nevoščiti
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
voščiti -im dvovid. 1. želeti: nihdar vezh ga nemoresh lepu pogledat, nikar dobru voshit nedol. ǀ Imamo taiſtim s' Lacedemory voszhit nedol., inu od G. Boga ſproſſit ta vezhni pozhitik ǀ vekshi neſrezhe niemu nemoresh voſzhit nedol. ǀ Kaj pomaga drugim hudu voſhit nedol., dokler tebi ſe bode hudu sgudlu ǀ sa tiga volo mu voszhim 1. ed. de bi ſe ſadavil ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne prasnike od G. Boga Nem.N. proſſim, inu voszhim 1. ed. ǀ Satorai jeſt voſzhem 1. ed. Nem.N., de bi imeli letu S. Ime ſareſanu v'uashem ſerzu ǀ Je guishnu en velik Boshy dar en dober ſpomin imeti, kateri dar voshim 1. ed. is ſerza danas Nem. Nem. ǀ ſe troshtash, eno taku dobro ſmert ſturiti? jest jo tebi voshem 1. ed., ali teshku ſe bo sgodilu ǀ druge ſrezhe, inu gnade neshelim, inu ſi nevoszhim +1. ed., ampak v' hisho tiga Nebeskiga Krajla priti ǀ Nej sadoſti, de mu nezh hudiga neſturish, ali voszhish 2. ed. ǀ ſtukrat tvojga blishniga ſakolnesh, sludiu sdash, ſmert voſzhish 2. ed. ǀ ga ſaurashish, pregajnash, inu vſe tu hudu voshish 2. ed. ǀ stukrat smert voshzhesh 2. ed. taisti tuoi shlahti ǀ s'jesikom vam voshzhi 3. ed. en dober dan, s'mislio eno vezhno nuzh ǀ David to ner hushi revo, inu neſrezho Judeſhu Iskariotu voszhi 3. ed. ǀ vſy shelite imeti ta S. Myr, katiriga danas vam voshi 3. ed. Chriſtus JESUS ǀ ſe skregata, inu ſtu treskou edn timu drugimu voshita 3. dv. ǀ eden temu drugimu ſmert, inu paku voshzhite 2. mn. ǀ edn timu drugimu vſe tu dobru voszhio 3. mn. ǀ aku ym dobru voszhio 3. mn. ǀ taushenkrat ſmert mu voſzhio 3. mn. ǀ ym ſmert voshzhio 3. mn. ǀ edn timu drugimu gnado Boshjo, inu tu Isvelizhejne voshio 3. mn. ǀ nej ſim hudiga obenimu voszhil del. ed. m, ampak ſim vſe lubil ǀ Jeſt bi voshil del. ed. m, de bi vſy my ene takorshne pameti bili ǀ Ah vy katiri taku radi pleſſete, vam bi voſzhil del. ed. m, de bi vidli kaku hudizhi mej vami skakaio, kadar vy pleſſate ǀ ſama ſebi ſmert ſi ie voshila del. ed. ž ǀ nikar vshe de bi ga kleli, ſmert voszhili del. mn. m ǀ timu mertvimu ſò ta vezhni pozhitik voſzhili del. mn. m ǀ de bi njemu drugi enu veſſelu, ſrezhnu, sdravu, obilnu novu lejtu voshili del. mn. m ǀ malu ludij ſe najde v' naſhi deſeli, de bi ta shkodlivi, inu ſtrupeni mezh nenuzali vſe skuſi nekleli, sludjali, inu hudù ſvojmu blishnimu s' jeſikam nevoshzhili del. mn. m 2. privoščiti: Vener ſe zhes njega neuſmilish, ene ſolſe njemu nevoshish +2. ed. ǀ je lakomen po blagi, de ſam ſebi nevoszhi +3. ed. ǀ Kadar nar lepshi beſsede zhloveku vuoshzhjo 3. mn., takrat nar ble ogolufajo ǀ te lazhne petlerje pak s'palzo s'hishe ſtepejo, inu eno droftinizo kruha nevoszhio +3. mn. ǀ morem sapuſtit moje blagu, katiru ſim taku teshku vkupai ſpraulal, inu ſam ſebi ſi ga neiſim voszhil del. ed. m ǀ de bi li enkrat v'tebe pogledal, ali eno ſamo dobro besſedo tebi vuoshzhil del. ed. m 3. dodeliti, dati: ga proſſi, de bi hotel njemu en kotiz v' ſvoj hishi voszhit nedol. ← stvnem. *wunṡki̯an > wunsken ‛želeti’
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
vojščiti gl. voščiti 2 ♦ P: 1 (TC 1555)
vojščiti gl. voščiti 1 itd. ♦ P: 1 (MD 1592)
voščiti1 [vosek] glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)
voščiti2 [voščilo] glag. dvovid. ♦ P: 32 (TC 1550, TC 1555, TT 1557, TR 1558, TAr 1562, *P 1563, TO 1564, TPs 1566, KB 1566, TL 1567, KPo 1567, TC 1574, TP 1575, TC 1575, DJ 1575, DPa 1576, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, DC 1579, DPr 1580, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, DM 1584, DAg 1585, MD 1592, TPo 1595, TfM 1595, TfC 1595, ZK 1595, MTh 1603)
voščiti si glag. dvovid. ♦ P: 2 (TT 1581-82, TPo 1595)
vošiti gl. voščiti ♦ P: 1 (ZK 1595)
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
god (voščiti god) gl.
ofirati
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
brati ► bˈrat ˈbeːren nedov.
čestitati ► časˈtiːtat -an dov.
leto ► ˈlėːtȯ -a s
nov ► ˈnọːf ˈnoːva ˈnuvu in ˈnọːvȯ prid.
privoščiti ► pr̥ˈvọːščėt -ėn dov.
voščiti ► ˈvọːščėt -ėn dov. in nedov.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
Kako voščimo: »vesela velika noč« ali »veselo veliko noč«Kako voščimo: Veselo veliko noč ali Vesela velika noč? Je oboje prav?
Ob rojstnem dnevu »voščimo« ali »čestitamo«?Zanima me, ali je bolj pravilno, da rečemo, da bomo za rojstni dan znancu voščili ali čestitali? Že nekajkrat sem slišala večje zagovarjanje prvega načina (voščiti) in odločno zavračanje in zgražanje ob drugem načinu, meni pa se niti drugi način ne zdi zares napačen. Kaj je bolj pravilno in zakaj?
Število zadetkov: 75