čévelj čévlja samostalnik moškega spola [čévəl] 1. navadno v množini nizko ali srednje visoko obuvalo s čvrstim podplatom
2. navadno v množini obuvalo sploh, zlasti za določen namen; SINONIMI: copat, copata, navadno ekspresivno copatek, navadno ekspresivno copatka
3. zlasti v angloameriškem okolju nestandardna merska enota za izražanje dolžine, 30,48 cm; simbol: ft
FRAZEOLOGIJA: čevelj žuli koga kje, dati na čevelj koga, stopiti v (čigave) čevlje (koga), stopiti v prevelike čevlje, stopiti v velike čevlje, Brez muje se še čevelj ne obuje., Le čevlje sodi naj kopitar., Voda še za v čevelj ni dobra. ETIMOLOGIJA: = stcslov. črěvii, strus. čerevii, češ. třeví < pslov. *červi iz *červo v pomenu ‛koža (z živalskega trebuha), usnje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto] 1. ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. ki tako stanje odraža ali je zanj značilno
1.2. ki ni skaljen ali moten
1.3. ki skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. ki se redno neguje in navadno opravlja potrebo na posebnem mestu
1.5. v obliki čisti ki ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.6. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
1.7. ki temelji na sožitju z naravo, skrbi za zdravje
2. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi2.1. ki se mu pripisuje, da je brez tujih prvin
2.2. ki je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega3.1. v nekaterih zvezah v obliki čisti, ekspresivno pri katerem je bistvena lastnost, značilnost izražena v najvišji možni meri, stopnji
3.2. ki je jasen, enoznačen in je rezultat preglednega, nespornega postopka
3.3. ki je enostaven, preprost, brez odvečnih okrasnih elementov
4. ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
5. ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti5.1. ki odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
5.2. ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
6. v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve6.1. v obliki čisti ki predstavlja uporabno količino ali aktivni del česa
7. manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
8. v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire
9. v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini
STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist. ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odcéden odcédna odcédno pridevnik [otcédən] 1. pri katerem se odvečna tekočina (lahko) odceja
STALNE ZVEZE: odcedna voda, odcedni sok ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati] 1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prehláden prehládna prehládno pridevnik [prehládən] ETIMOLOGIJA: ↑hladen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpodjédati izpodjédam nedovršni glagol [ispodjédati] 1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno spodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodjesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odcêjati odcêjam nedovršni glagol [otcêjati] 1. odlivati počasi in v manjših količinah
2. odstranjevati odvečno tekočino s počasnim odtekanjem
3. v obliki odcejati se odtekati počasi in v manjših količinah3.1. v obliki odcejati se s takim odtekanjem postajati suh
ETIMOLOGIJA: ↑odcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hrúškov hrúškova hrúškovo pridevnik [hrúškou̯ hrúškova hrúškovo] STALNE ZVEZE: hruškova voda ETIMOLOGIJA: ↑hruška
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plítev plítva plítvo pridevnik [plítəu̯ plítva plítvo] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitvi ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitek 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitek
2. ki ima manjšo intenzivnost, vpliv
3. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitek
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitek 6.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitek
6.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitek
STALNE ZVEZE: plitvi kras, plitvi relief FRAZEOLOGIJA: imeti plitev žep, plitev žep, s plitvim žepom ETIMOLOGIJA: < *plytvъ iz pslov. *plytъ, glej ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
móka móke samostalnik ženskega spola [móka] 1. mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil1.1. navadno mleta snov, zlasti iz nekaterih energijsko bogatih plodov, ki se uporablja za pripravo živil
2. prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem
STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka. ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
očístiti očístim dovršni glagol [očístiti] 1. narediti, povzročiti, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počistiti 1.1. v obliki očistiti se postati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstraniti neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstraniti umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. narediti, povzročiti, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počistiti
1.5. v obliki očistiti se postati prost česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega
FRAZEOLOGIJA: očistiti se grehov, očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
očíščen očíščena očíščeno pridevnik [očíščen] 1. ki nima več umazanije, odpadkov, neželenih snovi; SINONIMI: počiščen 1.1. ki ima odstranjene neuporabne, neužitne dele
1.2. ki ima odstranjene odvečne, neželene snovi v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. ki nima več česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh; SINONIMI: počiščen
ETIMOLOGIJA: ↑očistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
požirálnik požirálnika samostalnik moškega spola [požirálnik] tudi [požiráu̯nik] 1. cevast prebavni organ, ki poteka od žrela do želodca
2. odprtina, razpoka v kraških tleh, v katero ponika voda
STALNE ZVEZE: barrettov požiralnik, Barrettov požiralnik FRAZEOLOGIJA: boj na požiralniku ETIMOLOGIJA: ↑požirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bypass bypassa; tudi bájpas samostalnik moškega spola [bájpas] 1. priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: iz medicine obvod 1.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: obvod
2. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: obvod
4. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno obvod
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. bypass ‛obvod’, iz pass by ‛obiti’ iz pass ‛iti mimo’ in by v pomenu ‛mimo, ob’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
Krébsov Krébsova Krébsovo pridevnik [krépsou̯ krépsova krépsovo] STALNE ZVEZE: Krebsov cikel, Krebsov ciklus ETIMOLOGIJA: po nemško-britanskem zdravniku in biokemiku Hansu Adolfu Krebsu (1900–1981)
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kartíranje kartíranja samostalnik srednjega spola [kartíranje] 1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje 1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologije kartografija
ETIMOLOGIJA: ↑kartirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
neoprén neopréna tudi néoprẹn néoprẹna samostalnik moškega spola [neoprén] tudi [néoprẹn] 1. raztegljiv sintetični material, ki omogoča toplotno izolacijo in se uporablja zlasti za izdelavo plavalnih, potapljaških oblačil1.1. manj formalno plavalna, potapljaška oblačila, oprema iz tega materiala
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Neopren, it., angl. neoprene, frc. néoprène, iz novoklas. neo.. ‛nov’ iz gr. néos + (kloro)pren
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
precêjati precêjam nedovršni glagol [precêjati] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: cediti
2. v obliki precejati se ločevati se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, premikati se kam, navadno počasi, postopoma3.1. v obliki precejati se, ekspresivno prehajati, biti zaznaven skozi kaj, navadno počasi, postopoma
4. v obliki precejati se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: cediti
5. ekspresivno delati, da gre kaj skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
6. v obliki precejati se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čístost čístosti samostalnik ženskega spola [čístost] 1. stanje, lastnost česa, da je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. stanje, lastnost česa, da ni skaljeno ali motno
1.2. stanje, lastnost koga, da skrbi za osebno higieno, urejenost
1.3. stanje, lastnost česa, da ustreza standardom čistoče, higiene pri določeni dejavnosti, zlasti zdravstvu, živilstvu
1.4. stanje, lastnost česa, da pri delovanju, uporabi onesnažuje okolje v manjši meri
2. stanje, lastnost česa, da je brez tujih prvin, dodatkov, primesi ali se mu to pripisuje2.1. vrednost, ki pove, v kolikšni meri je snov brez tujih prvin, dodatkov, primesi; SINONIMI: čistoča
2.2. stanje, lastnost česa, da je enostavno, preprosto, brez odvečnih okrasnih elementov
2.3. stanje, lastnost česa, da je brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
3. stanje, lastnost česa, da je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov
4. stanje, lastnost koga, da je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti4.1. stanje, lastnost česa, da odraža odsotnost takih pomanjkljivosti
4.2. stanje, lastnost, ki temelji na upoštevanju etičnih in moralnih načel, kot jih določajo verske zapovedi, zlasti glede spolne vzdržnosti
5. manj formalno stanje, lastnost koga, da ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil
ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpodrínjen izpodrínjena izpodrínjeno pridevnik [ispodrínjen] 1. ki ga s svojo prostornino odstrani kaj, kar zavzame isti prostor
2. ki se začne uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nátrijev nátrijeva nátrijevo pridevnik [nátrijeu̯ nátrijeva nátrijevo] ETIMOLOGIJA: ↑natrij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plítek plítka plítko pridevnik [plítək] 1. v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev 1.1. ki ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitev
2. ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev 5.1. ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.2. ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivno plitev
5.3. ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivno plitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
precejèn precejêna precejêno pridevnik [precejèn] 1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
ETIMOLOGIJA: ↑precediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žléb žléba samostalnik moškega spola [žlép žléba] 1. podolgovata polkrožna priprava za odvajanje deževnice s strehe1.2. podolgovata polkrožna priprava, po kateri priteka, odteka tekoča snov, zlasti voda
1.3. podolgovata priprava za spuščanje, sipanje česa
2. večja podolgovata vdolbina v pobočju, na zemeljskem površju, ki nastane zaradi toka vode, plazov
3. podolgovata zareza, vdolbina v površini česa
STALNE ZVEZE: snežni žleb ETIMOLOGIJA: = cslov. žlěbъ, hrv. žlijȇb, srb. žlȇb, nar. rus. žólob, slovaš. žl'ab < pslov. *želbъ, prvotno ‛kar je izdolbeno’ < ide. *gelbho- iz baze *gelebh- ‛rezati, dolbsti, izvotliti, poglabljati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izcêjanje izcêjanja samostalnik moškega spola [iscêjanje] izločanje tekoče snovi, navadno počasi in v manjših količinah
ETIMOLOGIJA: ↑izcejati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponikálnica ponikálnice samostalnik ženskega spola [ponikálnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikovalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikovalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bárvarski bárvarska bárvarsko pridevnik [bárvarski] ETIMOLOGIJA: ↑barvar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
belúga belúge samostalnik ženskega spola [belúga] 1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat. Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat. Huso huso
STALNE ZVEZE: beluga kit ETIMOLOGIJA: prevzeto iz rus. belúga, glej ↑bel
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bívol bívola samostalnik moškega spola [bívol] 1. večje divje ali udomačeno govedo z velikimi zakrivljenimi rogovi, ki živi zlasti v Aziji in Afriki; primerjaj lat. Bubalus
2. znamenje kitajskega horoskopa med podgano in tigrom2.1. kdor je rojen v tem znamenju
STALNE ZVEZE: afriški bivol, kafrski bivol, vodni bivol ETIMOLOGIJA: = cslov. byvolъ, hrv. bívōl, srb. bívō, star. ukr.bývol, slovaš. byvol < slovan. *byvolъ, prevzeto iz vulglat. *būvalus < klas. lat. būbalus, kar je prevzeto iz gr. boúbalos, iz boũs ‛govedo’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
citrátni citrátna citrátno pridevnik [citrátni] STALNE ZVEZE: citratni cikel ETIMOLOGIJA: ↑citrat
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drsálec drsálca samostalnik moškega spola [drsáləc drsálca] in [drsáləc drsáu̯ca] 1. športnik, ki se ukvarja z drsanjem1.1. kdor drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
STALNE ZVEZE: vodni drsalec ETIMOLOGIJA: ↑drsati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hermafrodít hermafrodíta samostalnik moškega spola [hermafrodít] 1. komur glede na spolne organe in druge spolne značilnosti ni mogoče pripisati ženskega ali moškega spola; SINONIMI: androgin
2. žival, ki ima ženske in moške spolne organe
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalno hibrid 3.1. ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Hermaphrodit, frc. hermaphrodite in nlat. hermaphroditus iz gr. hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
káfrski káfrska káfrsko pridevnik [káfərski] STALNE ZVEZE: kafrski bivol ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl. caffer v pomenu ‛temnopolti prebivalec južne Afrike’, nlat. caffer, iz arab. kāfir ‛nevernik’, kot so muslimanski trgovci in trgovci s sužnji v južni Afriki prvotno poimenovali avtohtone prebivalce, iz kafara ‛prikrivati’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mólski mólska mólsko pridevnik [mólski] STALNE ZVEZE: molska masa, molska prostornina ETIMOLOGIJA: ↑mol
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponòr ponôra samostalnik moškega spola [ponòr] 1. večja odprtina v kraških tleh, v katero ponika voda, zlasti reka
2. ekspresivno izginotje, upad
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponikovalnica
4. iz ekologije naravni ali umetni proces, pri katerem se iz ozračja odstranjujejo, odvzemajo toplogredni plini4.1. iz ekologije kar povzroča, omogoča ta proces
5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb. cslov. ponorъ, hrv., srb. pònor, češ. ponor ‛pogrezanje’ < pslov. *ponorъ iz *ponerti ‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti ‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov. nérti ‛potapljati se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postŕv postŕvi in postrví samostalnik ženskega spola [postə̀ru̯ postə̀rvi] in [postə̀ru postə̀rvi] in [postə̀ru̯ postərví] in [postə̀ru postərví] 1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat. Salmoninae 1.1. ta žival kot hrana, jed
STALNE ZVEZE: ameriška postrv, jezerska postrv, kalifornijska postrv, mavrična postrv, morska postrv, ohridska postrv, potočna postrv, soška postrv ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. pȁstrva, bolg. pъstъ́rva < *pьstry iz pslov. *pьstrъ ‛pisan, pester, pikčast’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
somìč somíča samostalnik moškega spola [somìč] sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat. Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologije ameriški somič
STALNE ZVEZE: ameriški somič, oklepni somič ETIMOLOGIJA: ↑som
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šêjek šêjka samostalnik moškega spola [šêjək] STALNE ZVEZE: žabji šejek ETIMOLOGIJA: sorodno s šajka ‛majhna ladja’; prvotni pomen ‛žabji splav, čoln’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
víski vískija; tudi whiskey; tudi whisky samostalnik moškega spola [víski] žgana pijača iz žita, zlasti ječmena
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. whiskey, whisky, skrajšano iz škot. uisge beatha, prvotno ‛voda življenja’, iz uisge ‛voda’ in beatha ‛življenje’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žábji žábja žábje pridevnik [žábji] STALNE ZVEZE: žabja perspektiva, žabji šejek FRAZEOLOGIJA: žabja perspektiva, žabja volna ETIMOLOGIJA: ↑žaba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žélva žélve samostalnik ženskega spola [žélva] 1. vodni ali kopenski plazilec z oklepom iz roževinastih plošč, ki ščiti hrbet in trebuh; primerjaj lat. Testudines
2. starorimska vojaška formacija, v kateri enota v tesnem postroju za zaščito pred izstrelki drži ščite ob straneh in nad glavo
STALNE ZVEZE: galapaška želva, glavata želva, jastrebja želva, močvirska želva, zelenkasta želva, želva hlastavka ETIMOLOGIJA: = cslov. želъva, nar. hrv. žȅlva, češ. želva < pslov. *žely iz ide. *g(')helh3- ‛zelen, rumen’, tako kot litov. žélvė, gr. khélȳs, khelṓnē - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
armíranobetónski armíranobetónska armíranobetónsko pridevnik [armíranobetónski] ETIMOLOGIJA: iz armirani beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bábuška bábuške samostalnik ženskega spola [bábuška] 1. poslikana lesena figura v obliki debelušne ženske, ki se odpre in vsebuje več čedalje manjših različic enake figure, po izvoru iz Rusije1.1. vsaka od takih figur
2. zlasti v ruskem okolju ženska, zlasti starejša, debelušna2.1. zlasti v ruskem okolju babica
3. sladkovodna riba srebrne barve z manjšo glavo; primerjaj lat. Carassius gibelio; SINONIMI: iz zoologije srebrni koreselj
ETIMOLOGIJA: v prvem in drugem pomenu prevzeto iz rus. bábuška, v tretjem iz hrv., srb. bàbuška, glej ↑baba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
banalizírati banalizíram dovršni in nedovršni glagol [banalizírati] 1. delati, da kaj postane (pretirano) vsakdanje, predvidljivo, enostavno in se zato zdi nepomembno, nevredno pozornosti, nekvalitetno1.1. namenjati čemu premalo pozornosti, pripisovati čemu premajhen pomen
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. banalisieren, glej ↑banalen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
barík baríka; tudi barrique samostalnik moškega spola [barík] 1. sod za zorenje, staranje vina, navadno hrastov, v katerem vino dobi poseben okus1.1. vino, zorjeno, starano v takem sodu
ETIMOLOGIJA: ↑barrique
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beloúška beloúške samostalnik ženskega spola [beloúška] nestrupena kača s svetlejšima pegama na zadnjem delu glave, ki živi zlasti ob vodi; primerjaj lat. Natrix natrix
ETIMOLOGIJA: iz *belouh, iz ↑bel + ↑uho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
betónski betónska betónsko pridevnik [betónski] STALNE ZVEZE: betonska mešanica FRAZEOLOGIJA: betonska džungla, betonska kocka ETIMOLOGIJA: ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brínovec brínovca samostalnik moškega spola [brínovəc] žganje iz brinovih jagod; SINONIMI: brinjevec
ETIMOLOGIJA: ↑brinov
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čín1 čína samostalnik moškega spola 1. stopnja na hierarhični lestvici v vojski ali podobno urejeni organizaciji1.1. oznaka za to stopnjo
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb. čȋn ali rus. čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov. činъ < pslov. *činъ ‛red, vrsta’ < ide. *ku̯ei̯- ‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čistílec čistílca samostalnik moškega spola [čistíləc čistílca] in [čistíləc čistíu̯ca] 1. kdor se poklicno ukvarja s čiščenjem1.1. kdor čisti okolje, pobira odpadke, zlasti v okviru čistilne akcije
2. kar kaj čisti, pomaga pri procesu čiščenja; SINONIMI: čistilka 2.1. snov, sredstvo za čiščenje
3. naprava za čiščenje; SINONIMI: čistilnik 3.1. naprava, priprava za odstranjevanje neželenih snovi, primesi; SINONIMI: čistilnik
4. ekspresivno kdor odstranjuje kaj, kar je za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeno, škodljivo4.1. ekspresivno kdor navadno z vplivnih položajev odstavi, odstrani ljudi, ki so za koga zlasti politično, družbeno, ekonomsko nezaželeni, škodljivi
5. manj formalno kdor na tekmovanju, zlasti v reliju, nastopi prvi in ima zato slabše tekmovalne pogoje
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
číščen číščena číščeno pridevnik [číščen] ki se mu odstranjuje umazanijo, odpadke, neželene snovi
ETIMOLOGIJA: ↑čistiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
épski épska épsko pridevnik [épski] 3. ki poveličuje junaštvo in vključuje slikovite, množične prizore
4. ekspresivno ki vzbuja občudovanje zaradi izjemnih dosežkov, veličastnosti
5. ekspresivno ki je zelo velik, obsežen; SINONIMI: ekspresivno titanski
6. kot samostalnik v obliki epsko kar se osredotoča zlasti na pripoved, opis dogajanja
STALNE ZVEZE: epska širina, epsko gledališče ETIMOLOGIJA: ↑ep
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
flóra flóre samostalnik ženskega spola [flóra] 1. rastline, ki rastejo na določenem območju
2. iz biologije, iz medicine mikroorganizmi, ki živijo na določenem delu kože ali sluznice
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Flora, angl. flora, frc. flore, iz lat. Flōra ‛boginja cvetja’, iz flōs ‛cvet’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
góbast góbasta góbasto pridevnik [góbast] 2. ki zaradi luknjic v strukturi prepušča tekočino, zrak
3. v obliki gobasti ki ga sestavlja, tvori organsko tkivo z luknjicami, vdolbinicami
ETIMOLOGIJA: ↑goba
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izcêjati izcêjam nedovršni glagol [iscêjati] 1. izločati tekočo snov, navadno počasi in v manjših količinah
2. povzročati, da se tekoča snov izloča, izteka iz česa
3. v obliki izcejati se iztekati počasi in v manjših količinah
4. ekspresivno s prisilo dosegati kaj, prihajati do česa
ETIMOLOGIJA: ↑izcediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izpodrívati izpodrívam nedovršni glagol [ispodrívati] 1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: spodrivati
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodrivati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jélševec jélševca samostalnik moškega spola [jéu̯ševəc] in [jélševəc] 1. iz zoologije večji sladkovodni rak s krepkim trupom in velikimi kleščami, ki koplje rove v bregove vodotokov; primerjaj lat. Astacus astacus 1.1. ta rak kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: ↑jelša
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kotánja kotánje samostalnik ženskega spola [kotánja] 1. vdolbina v zemeljskem površju, navadno naravna1.1. kar po obliki spominja na tako vdolbino
2. iz medicine večja vdolbina v telesu ali delu telesa
ETIMOLOGIJA: nejasnega izvora, morda iz nar. kotlánja iz ↑kotel ali h ↑kot - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kotánjast kotánjasta kotánjasto pridevnik [kotánjast] ETIMOLOGIJA: ↑kotanja
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lijákast lijákasta lijákasto pridevnik [lijákast] ki spominja na lijak ali je tak kot pri lijaku; SINONIMI: lijast
ETIMOLOGIJA: ↑lijak
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
máček máčka samostalnik moškega spola [máčək] 1. domača žival z ostrimi zobmi in kremplji ter daljšim repom, ki mijavka in lovi miši, ptiče; primerjaj lat. Felis catus; SINONIMI: mačka
2. ekspresivno kdor je v čem izkušen, spreten; SINONIMI: ekspresivno gad
3. manj formalno priprava za nanašanje barve v obliki manjšega valja z ročajem
4. manj formalno slabo počutje, glavobol, slabost kot posledica prekomernega uživanja alkohola
STALNE ZVEZE: divji maček, mišični maček, perzijski maček, siamski maček FRAZEOLOGIJA: hoditi kot maček okrog vrele kaše, imeti moralnega mačka, kupiti mačka v žaklju, kupovanje mačka v žaklju, maček v žaklju, moralni maček, prodati mačka v žaklju (komu), režati se kot pečen maček, Če mačku stopiš na rep, zacvili. ETIMOLOGIJA: ↑mačka - več ...; v četrtem pomenu dobesedni prevod nem. Kater ‛žival maček’ in ‛slabo počutje po prepiti noči’, pri čemer je drugo iz Katarrh ‛hud prehlad’, glej ↑katar - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
magnézij magnézija samostalnik moškega spola [magnézi] mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element; simbol: Mg
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Magnesium) iz novolat. magnesium, po tesalski pokrajini, gr. Magnēsía, bogati z rudninami - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
magnézijev magnézijeva magnézijevo pridevnik [magnézijeu̯ magnézijeva magnézijevo] ETIMOLOGIJA: ↑magnezij
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mangrôva mangrôve tudi mángrova mángrove samostalnik ženskega spola [mangrôva] tudi [mángrova] 1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat. Rhizophoraceae 1.1. navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Mangrove) iz angl. mangrove, iz špan. mangle ali port. mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl. grove ‛gozdiček’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
manšéta manšéte samostalnik ženskega spola [manšéta] 1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomije rotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Manschette iz frc. manchette, iz manche ‛rokav’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrést mrésta samostalnik moškega spola [mrést] jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv. mrijȇst, srb. mrȇst ‛drstenje, ikre’, rus. nérest, nar. polj. mrzost, stčeš. neřest < pslov. *nerstь, *nerstъ ‛drstenje’, sorodno z litov. ner̃šti ‛drstiti se’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mukotŕpno prislov [mukotə̀rpno] takó, da povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
ETIMOLOGIJA: ↑mukotrpen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obád obáda tudi obàd obáda samostalnik moškega spola [obát obáda] tudi [obàt obáda] večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat. Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍbād, ȍvād, rus. óvod, češ. ovád < pslov. *ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plítkost plítkosti samostalnik ženskega spola [plítkost] 1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost 1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitvost
2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost
3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost 3.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
3.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitvina, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitek
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podúst podústi tudi podustí samostalnik ženskega spola [podúst] večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat. Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar. rus. podúst, sorodno češ. podoustev < pslov. *pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pôlzapŕt pôlzapŕta pôlzapŕto pridevnik [pôu̯zapə̀rt] 2. v obliki polzaprti ki ni povsem obdan s čim
3. v obliki polzaprti ki pri svojem delovanju, uporabi predvideva, dopušča določena odstopanja, olajšave, ugodnosti
4. v obliki polzaprti ki je ločen od okolice, vendar dopušča, omogoča vstopanje ali izstopanje posameznih elementov
ETIMOLOGIJA: ↑pol + ↑zaprt
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razstrupíti razstrupím dovršni glagol [rasstrupíti] 1. odstraniti škodljive snovi iz organizma ali jih razgraditi
2. v obliki razstrupiti se spraviti škodljive snovi iz organizma
3. odstraniti škodljive snovi od kod ali jih razgraditi
4. navadno ekspresivno odstraniti kaj nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑strup
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stalagmít stalagmíta samostalnik moškega spola [stalagmít] 1. kapnik, ki raste s tal kraške jame navzgor1.1. kar spominja na tak kapnik
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz novolat. stalagmites, iz gr. stalagmós ‛kapljanje, kaplja’, iz stalássō ‛kapljam’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
udórnica udórnice samostalnik ženskega spola [udórnica] iz geografije večja kotanja, nastala z udorom stropa kraške jame; SINONIMI: iz geografije koliševka
ETIMOLOGIJA: ↑udor
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vršáti vrším nedovršni glagol [vəršáti] 1. oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročati glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno čutiti, izražati vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
3. ekspresivno jezno, razburjeno govoriti
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov. *vъršati, dalje sorodno z litov. ur̃sti, ur̃šti ‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zakolíčiti zakolíčim dovršni in nedovršni glagol [zakolíčiti] 1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo1.1. zapičiti, zasaditi kaj kam sploh
2. ekspresivno določiti smer, potek razvoja česa2.1. ekspresivno določiti okvir, obseg česa
2.2. ekspresivno določiti kaj sploh
3. neformalno, ekspresivno dobiti negativno oceno v šoli
ETIMOLOGIJA: ↑količiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cípelj cíplja samostalnik moškega spola [cípəl] 1. morska riba z dvema kratkima hrbtnima plavutma in s temnejšimi progami vzdolž telesa; primerjaj lat. Mugil 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv. cȉpal, roman. jezikov in lat. cephalus iz gr. képhalos iz kephalḗ ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grápa grápe samostalnik ženskega spola [grápa] 1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
2. manjša ozka dolina s strmimi pobočji
ETIMOLOGIJA: verjetno prevzeto iz stvnem. grabo, srvnem. grabe, glej ↑graben - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hêrčni hêrčna hêrčno pridevnik [hêrčni] del pridevniške zloženke v obliki n-herčni ki je v zvezi z določenim številom hercev
ETIMOLOGIJA: ↑herc
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hídra hídre samostalnik ženskega spola [hídra] 1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat. Chlorohydra viridissima
3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem. Hydra in) lat. hydra iz gr. hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr ‛voda’
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
inhalácija inhalácije samostalnik ženskega spola [inhalácija] 1. vnašanje, zajemanje vodnih hlapov, zdravila, zdravilne učinkovine v dihala; SINONIMI: inhaliranje
2. nehoteno, neželeno vnašanje česa v telo skozi dihala; SINONIMI: inhaliranje
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Inhalation, frc. inhalation iz poznolat. inhālātiō, glej ↑inhalirati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krompírjevka krompírjevke samostalnik ženskega spola [krompírjeu̯ka] 2. voda, v kateri se je kuhal krompir
4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat. Solanum rantonnetii, Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanike rantonetijeva krompirjevka
5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat. Scleroderma citrinum
STALNE ZVEZE: rantonetijeva krompirjevka ETIMOLOGIJA: ↑krompir
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ledeník ledeníka samostalnik moškega spola [ledeník] iz snega nastala velika gmota ledu, ki počasi drsi navzdol
STALNE ZVEZE: celinski ledenik, jezik ledenika ETIMOLOGIJA: ↑leden
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lesenjáča lesenjáče samostalnik ženskega spola [lesenjáča] ETIMOLOGIJA: ↑lesen
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obvòd obvóda in obvôda samostalnik moškega spola [obvòt obvóda] in [obvòt obvôda] 1. vod, ki nadomesti, obide neprehoden, prekinjen del glavnega voda; SINONIMI: bypass
2. iz medicine priprava, ki nadomesti, obide obolelo žilo ali drug votel organ; SINONIMI: bypass 2.1. operacija, pri kateri se vstavi ta priprava; SINONIMI: bypass
3. ekspresivno kar omogoča okoriščanje, zlorabo zaradi neustreznosti, nedorečenosti zakonodaje, predpisov; SINONIMI: ekspresivno bypass
ETIMOLOGIJA: iz *obvesti iz ↑vesti - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odcedíti odcedím dovršni glagol [otcedíti] 1. odliti počasi in navadno v manjših količinah1.1. s takim odlivanjem odstraniti tekočino s česa
2. v obliki odcediti se odteči počasi in v manjših količinah2.1. v obliki odcediti se s takim odtekanjem postati suh
ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ohohò in ohohô in òhohô medmet1. izraža, da je govorec prijetno presenečen, vesel1.1. izraža, da je govorec razočaran
2. uporablja se, ko govorec želi ustaviti sogovorčevo dejanje
3. kot prislov, ekspresivno mnogo, veliko
4. kot prislov, ekspresivno zelo
5. kot členek, ekspresivno seveda
ETIMOLOGIJA: ↑hoho
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
piránja piránje; in piranha; tudi pirája samostalnik ženskega spola [piránja] 1. manjša riba z zelo ostrimi trikotnimi zobmi, ki v jatah živi v južnoameriških rekah, zlasti v porečju Amazonke; primerjaj lat. Serrasalminae 1.1. ta žival kot hrana, jed
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalno barakuda
ETIMOLOGIJA: ↑piranha
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plitvína plitvíne samostalnik ženskega spola [plitvína] 1. del morja, jezera, reke, kjer je voda plitva
2. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost 2.1. ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
2.2. ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivno plitkost, ekspresivno plitvost
ETIMOLOGIJA: ↑plitev
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ponikoválnica ponikoválnice samostalnik ženskega spola [ponikoválnica] 1. kraška reka, ki teče po površju in ponikne v podzemlje; SINONIMI: ponikalnica
3. ekspresivno kar povzroča, omogoča prekomerno, netransparentno porabo zlasti javnega denarja; SINONIMI: ekspresivno ponikalnica, ekspresivno ponor
ETIMOLOGIJA: ↑ponikovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
precedíti precedím dovršni glagol [precedíti] 1. ločiti trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega
2. v obliki precediti se ločiti se na trdno in tekočo snov ob pretakanju skozi kaj luknjičastega, mrežastega
3. v obliki precediti se, ekspresivno iti skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
FRAZEOLOGIJA: precediti skozi zobe ETIMOLOGIJA: ↑cediti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razstrupítev razstrupítve samostalnik ženskega spola [rasstrupítəu̯ rasstrupítve] 1. proces, pri katerem se iz organizma odstranijo škodljive snovi ali se razgradijo
2. proces, postopek, pri katerem se škodljive snovi odstranijo od kod ali se razgradijo
3. navadno ekspresivno odstranitev česa nezaželenega, škodljivega od kod sploh
ETIMOLOGIJA: ↑razstrupiti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
súlec súlca samostalnik moškega spola [súləc] 1. velika plenilska sladkovodna riba z velikim gobcem in črnimi pikami; primerjaj lat. Hucho hucho 1.1. ta žival kot hrana, jed
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. sulac, kot stcslov. sulěj ‛boljši, močnejši’, cslov. suliti sę ‛bahati se’ iz pslov. *sulъ ‛velik’ < ide. *k'ou̯H-lo- ‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind. śū́ra- ‛junak’, śváyati ‛nabrekati, postajati močan’, śótha- ‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
têrmovka têrmovke samostalnik ženskega spola [têrmou̯ka] steklenici podobna izolirana posoda, ki ohranja temperaturo tekočine
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz termična steklenica
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vídra vídre samostalnik ženskega spola [vídra] manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat. Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologije evrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. vȉdra, rus. výdra, češ. vydra < pslov. *vydra iz ide. *ūdrah2, *ūdro‑ iz ide. u̯odr̥ ‛voda’, tako kot stind. udrá‑ ‛neka vodna žival’, gr. hýdros, hýdra ‛vodna kača’, enydrís ‛vidra’, lat. lutra, litov. ū́dra, nem. Otter, angl. otter; v frazemu = nar. bolg. vidra ‛izvir’ iz pslov. *vydrati *‛teči, dreti ven’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.