2. odtekanje tekočine počasi in v majhnih količinah
2. odtekanje tekočine počasi in v majhnih količinah
2.1. odstranjevanje odvečne tekočine s takim odtekanjem
spodjédati spodjédamnedovršni glagol[spodjédati]
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnoizpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
. prepričanost o svojih sposobnostih, znanju, moči
prehláden prehládna prehládnopridevnik[prehládən]
ki je preveč hladen
ETIMOLOGIJA: ↑hladen
čístiti čístimnedovršni glagol[čístiti]
1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.1.v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: spodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: spodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivnospodjedati
4. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitek
5. v obliki plitvi ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitek
6. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitek
6.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitek
1. izdelovanje zemljevidov, kart določenega območja; SINONIMI: kartografiranje
1.1. vnašanje, prikazovanje podatkov o določenem pojavu, pojavnosti na zemljevidu, karti; SINONIMI: kartografiranje
2. iz biologije prepoznavanje, določanje položaja, funkcije česa v organizmu, njegovem delu, strukturi, zlasti gena v kromosomu; SINONIMI: iz biologijekartografija
3. ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev
4. v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev
5. ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.1.ekspresivno ki kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.2.ekspresivno ki se ne pojavlja v visoki, zadostni stopnji; SINONIMI: ekspresivnoplitev
5.3.ekspresivno ki je vsebinsko prazen, nezadosten; SINONIMI: ekspresivnoplitev
STALNE ZVEZE: plitki relief FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom ETIMOLOGIJA: = cslov.plytъkъ, hrv., srb.plítak, češ.plytký < pslov.*plytъ(kъ) iz *plyti‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...
precejèn precejêna precejênopridevnik[precejèn]
1. ki s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega ostane po ločitvi od trdne snovi
1.1. ki po ločitvi od tekoče snovi s pretakanjem ostane na površini česa luknjičastega, mrežastega
2. ekspresivno iz katerega so izločene odvečne, nebistvene prvine, lastnosti
3. ekspresivno ki gre skozi proces presojanja, vrednotenja, odbiranja
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
1. kdor se poklicno ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
dejavnost, ki se ukvarja z barvanjem, zlasti tekstila, in pripravo, mešanjem barv
belúga belúgesamostalnik ženskega spola[belúga]
1. iz zoologije manjši zobati kit bele barve, ki v skupinah živi v arktičnih morjih; primerjaj lat.Delphinapterus leucas; SINONIMI: beluga kit
2. iz zoologije velika riba s šilastim gobcem in hrbtno plavutjo povsem pri repu, ki živi zlasti v Kaspijskem in Črnem morju ter njunem povodju; primerjaj lat.Huso huso
3. ekspresivno kdor ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si (javne) podobe, stališča, zlasti zaradi lastnih koristi; SINONIMI: slabšalnohibrid
3.1.ekspresivno kar ima, izkazuje različne, navadno nasprotujoče si lastnosti
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Hermaphrodit, frc.hermaphrodite in nlat.hermaphroditus iz gr.hermaphródītos, po imenu dvospolnega božanskega bitja Hermaphródītos, otroka Hermesa in Afrodite - več ...
káfrski káfrska káfrskopridevnik[káfərski] STALNE ZVEZE: kafrski bivol ETIMOLOGIJA: prevzeto prek angl.caffer v pomenu ‛temnopolti prebivalec južne Afrike’, nlat.caffer, iz arab.kāfir‛nevernik’, kot so muslimanski trgovci in trgovci s sužnji v južni Afriki prvotno poimenovali avtohtone prebivalce, iz kafara‛prikrivati’
5. iz elektrotehnike mesto, kjer nosilci naboja zapuščajo kanal
ETIMOLOGIJA: = srb.cslov.ponorъ, hrv., srb.pònor, češ.ponor‛pogrezanje’ < pslov.*ponorъ iz *ponerti‛potopiti se, pogrezniti se’ iz *nerti‛potapljati se’ iz ide. *nerH-, kot litov.nérti‛potapljati se’ - več ...
postŕv postŕviin postrvísamostalnik ženskega spola[postə̀ru̯ postə̀rvi]in[postə̀ru postə̀rvi]in[postə̀ru̯ postərví]in[postə̀ru postərví]
1. sladkovodna riba z velikim gobcem in navadno pikami različnih barv ali vzorcem po trupu, ki živi v bistrih vodah; primerjaj lat.Salmoninae
sladkovodna riba brez lusk, z rjavkasto zelenim hrbtom, belim trebuhom in osmimi izrastki okoli ust, po izvoru iz Severne Amerike; primerjaj lat.Ameiurus nebulosus; SINONIMI: iz zoologijeameriški somič
2. ekspresivno stopnja, mesto na hierarhični lestvici sploh
STALNE ZVEZE: nazivni čin ETIMOLOGIJA: prevzeto iz hrv., srb.čȋn ali rus.čín, prvotneje ‛red, vrsta’, tako kot stcslov.činъ < pslov.*činъ‛red, vrsta’ < ide.*ku̯ei̯-‛nizati, zbirati, graditi’ - več ...
čistílec čistílcasamostalnik moškega spola[čistíləc čistílca]in[čistíləc čistíu̯ca]
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mehka lahka kovina srebrno bele barve, kemijski element
mangrôva mangrôvetudimángrova mángrovesamostalnik ženskega spola[mangrôva]tudi[mángrova]
1. navadno v množini tropsko drevo ali grm z dolgimi zračnimi koreninami, ki raste na območju plimovanja, zlasti ob ustjih rek; primerjaj lat.Rhizophoraceae
1.1.navadno v množini območje, poraslo s temi drevesi ali grmi
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem.Mangrove) iz angl.mangrove, iz špan.mangle ali port.mangue, iz nekega indijanskega arav. jezika, + angl.grove‛gozdiček’
manšéta manšétesamostalnik ženskega spola[manšéta]
1. spodnji del rokava z gumbi, navadno pri srajci, bluzi
1.1. stisnjen del oblačila ali modni dodatek, navadno v obliki traku
2. kar kaj tesno obdaja, ovija, navadno za oporo, zaščito pred zunanjimi vplivi
3. del naprave za merjenje krvnega tlaka, ki se ovije okrog nadlahti
4. skupina mišic in njihovih kit v ramenskem sklepu, ki nadlahtnico povezuje z lopatico; SINONIMI: iz anatomijerotatorna manšeta
STALNE ZVEZE: rotatorna manšeta ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem.Manschette iz frc.manchette, iz manche‛rokav’ - več ...
mrést mréstasamostalnik moškega spola[mrést]
jajčeca dvoživk, obdana s sluzjo
ETIMOLOGIJA: = hrv.mrijȇst, srb.mrȇst‛drstenje, ikre’, rus.nérest, nar.polj.mrzost, stčeš.neřest < pslov.*nerstь, *nerstъ‛drstenje’, sorodno z litov.ner̃šti‛drstiti se’ - več ...
1. ki je v zvezi z žabami
mukotŕpnoprislov[mukotə̀rpno]
takó, da povzroča neugodje, trpljenje in navadno zahteva veliko napora, časa
obád obádatudiobàd obádasamostalnik moškega spola[obát obáda]tudi[obàt obáda]
večja, muhi podobna žuželka, ki sesa kri, zlasti sesalcev; primerjaj lat.Tabanidae
STALNE ZVEZE: goveji obad ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.ȍbād, ȍvād, rus.óvod, češ.ovád < pslov.*ovadъ, verjetno iz ide. zloženke iz ↑ovca + ↑jesti, prvotno torej *‛ki grize ovce’ - več ...
plítkost plítkostisamostalnik ženskega spola[plítkost]
1. lastnost česa, da ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitvost
1.1. lastnost česa, da ne sega globoko, zajema le manjše področje pod površino; SINONIMI: plitvost
2. lastnost česa, da ima majhno kapaciteto; SINONIMI: plitvost
3. ekspresivno lastnost koga, da ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivnoplitvina, ekspresivnoplitvost
3.1.ekspresivno lastnost česa, da kaže, izraža tako nepoglobljeno razmišljanje, čustvovanje; SINONIMI: ekspresivnoplitvina, ekspresivnoplitvost
3.2.ekspresivno lastnost česa, da je vsebinsko prazno; SINONIMI: ekspresivnoplitvina, ekspresivnoplitvost
podúst podústitudi podustísamostalnik ženskega spola[podúst]
večja sladkovodna riba zelenkasto sive barve z oranžkastimi plavutmi in širšimi usti na spodnji strani glave, ki se drsti v velikih jatah; primerjaj lat.Chondrostoma nasus nasus
ETIMOLOGIJA: = nar.rus.podúst, sorodno češ.podoustev < pslov.*pod(ъ)ustь, iz ↑pod + ↑usta, po položaju ust te ribe nižje na spodnji strani glave - več ...
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: verjetno < pslov.*vъršati, dalje sorodno z litov.ur̃sti, ur̃šti‛godrnjati, negodovati, renčati’, iz onomatopeje urs, ki posnema neprijazne človeške ali naravne glasove - več ...
zakolíčiti zakolíčimdovršni in nedovršni glagol[zakolíčiti]
1. označiti zemljišče s postavitvijo, zasaditvijo kolov v zemljo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv.cȉpal, roman. jezikov in lat.cephalus iz gr.képhalos iz kephalḗ‛glava’ po razmeroma veliki glavi te vrste ribe - več ...
grápa grápesamostalnik ženskega spola[grápa]
1. jarek na strmem pobočju, ki ga navadno oblikuje voda
izpeljana merska enota za izražanje frekvence, ki ustreza enemu cikličnemu dogodku na sekundo
hídra hídresamostalnik ženskega spola[hídra]
1. grško mitološko bitje s kačjim telesom in navadno devetimi glavami, ki posekane znova zrastejo
2. iz zoologije manjša sladkovodna žival z vrečastim telesom in lovkami, ki je pritrjena na podlago in živi v simbiozi z algami; primerjaj lat.Chlorohydra viridissima
3. ekspresivno kar hitro, nenehno raste in je kljub nasprotnim prizadevanjem neuničljivo
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek (nem.Hydra in) lat.hydra iz gr.hýdra, prvotno ‛vodna žival’ iz hýdōr‛voda’
inhalácija inhalácijesamostalnik ženskega spola[inhalácija]
4. okrasni grm ali manjše drevo s suličastimi listi in modrimi, vijoličastimi ali belimi cvetovi z rumenim osrednjim delom in kroglasto krošnjo; primerjaj lat.Solanum rantonnetii,Lycianthes rantonnetii; SINONIMI: iz botanikerantonetijeva krompirjevka
5. neužitna kroglasta goba z debelo hrapavo ovojnico bele ali rjavkaste barve in brez beta; primerjaj lat.Scleroderma citrinum
2. navadno v množini, navadno slabšalno kdor želi, zna hitro in agresivno izkoristiti nastalo situacijo, navadno na škodo drugega; SINONIMI: navadno slabšalnobarakuda
ETIMOLOGIJA: = nar.hrv.sulac, kot stcslov.sulěj‛boljši, močnejši’, cslov.suliti sę‛bahati se’ iz pslov.*sulъ‛velik’ < ide.*k'ou̯H-lo-‛napihnjen, nabrekel’, tako kot stind.śū́ra-‛junak’, śváyati‛nabrekati, postajati močan’, śótha-‛nabuhlost, nabreklina’ - več ...
têrmovka têrmovkesamostalnik ženskega spola[têrmou̯ka]
steklenici podobna izolirana posoda, ki ohranja temperaturo tekočine
ETIMOLOGIJA: poenobesedeno iz termična steklenica
vídra vídresamostalnik ženskega spola[vídra]
manjša zver z vitkim telesom in kratkimi nogami s plavalno kožico ter dolgim sploščenim repom, ki živi ob vodi; primerjaj lat.Lutra lutra; SINONIMI: iz zoologijeevrazijska vidra
STALNE ZVEZE: evrazijska vidra, morska vidra, orjaška vidra FRAZEOLOGIJA: bruhati kot vidra ETIMOLOGIJA: = hrv., srb.vȉdra, rus.výdra, češ.vydra < pslov.*vydra iz ide.*ūdrah2, *ūdro‑ iz ide.u̯odr̥‛voda’, tako kot stind.udrá‑‛neka vodna žival’, gr.hýdros, hýdra‛vodna kača’, enydrís‛vidra’, lat.lutra, litov.ū́dra, nem.Otter, angl.otter; v frazemu = nar.bolg.vidra‛izvir’ iz pslov.*vydrati*‛teči, dreti ven’ - več ...
. večji glodalec z gosto dlako, s širokim ploščatim luskastim repom in z nogami s plavalno kožico, ki živi ob vodi in gradi jezove