Tiskanje

krǫ̑nski, adj. Kron-, Kronen-, Cig., Jan., nk.; k. vojvoda, der Kronfeldherr, Cig., Jan.; kronska imovina, das Krongut, Jan.; — kronsko zlato, das Kronengold, Cig.

mirǫ́vən, -vna, adj. friedlich, Friedens-, Meg., Cig., Jan., ogr.-M.; mirovni čas, Dalm.; mirovni vojvoda, der Friedensfürst, Trub. (Post.); mirovni stan, der Friedensstand, DZ.; — ruhig, friedfertig: A miroven bodi, veš? Levst. (Zb. sp.).

priganjáč, m. der Antreiber, Mur., Cig.; mravlja nima ne vojvoda ne priganjača, Ravn.-Valj. (Rad); ein Aufseher über die Arbeiter, Cig.

vȃjd, m. der Vogt, Mur.-Cig., Jan.; — prim. vojd, vojvoda (?).

vélik, velíka (določno: vę̑liki, vę̑lika), adj. groß; — velik dan je že, es ist schon voller Tag; — velik sneg, tief gefallener Schnee; — Groß-, Haupt-, Erz-, General-, Ober-, Hoch-; velika cesta, die Hauptstraße; veliki hlapec, der Oberknecht; velika dekla; veliki starejšina (pri svatovščini); veliki vojvoda, der Großherzog; veliki knez; veliki altar, der Hochaltar; velika maša, das Hochamt; veliki zbor, die Generalversammlung; velika izpoved, die Generalbeichte, Dol.; velika občina, die Hauptgemeinde, Levst. (Nauk); veliki trg, der Hauptplatz; velika država, der Großstaat, die Großmacht, Cig. (T.); veliki obrt, das Großgewerbe, Cig. (T.); veliki trgovec, der Großhändler; veliko gorovje, das Hochgebirge, Cig. (T.); velika pismena, die Majuskelschrift, Cig. (T.); veliki traven, der Mai, veliki srpan, der August; velika mati, die Schwiegermutter, C.; — veliki teden, die Charwoche; veliki četrtek, petek; velika nedelja, veliki ponedeljek, der Ostersonntag, der Ostermontag; velika (-íka, Dol.) noč, Ostern; Peter Veliki, Peter der Große; — (velìk, določno: velȋki, Tolm., Rez.); — velíkọ (redkeje vẹ̑likọ), viel; veliko dela; veliko lepši, viel schöner; viele: veliko delavcev, z veliko delavci; — odprite vrata na vę̑lici ("na velci = široko")! Mik.

vẹvọ̑da, m., nam. vojvoda (vojevoda), (viuda, vivuda) Trub., Dalm.-Cv. XIII. 2.

vòjd, vójda, m. der Vogt, Pot.-Cig., Jan.; selski v., der Dorfälteste, Pot.-Cig.; beraški v., der Bettelvogt, Pot.-Cig.; — iz vojvoda (?).

vójvoda, m. der Heerführer, der Feldherr; (nav. vájvoda; vǫ́jvoda, kajk.-Valj. [Rad]; vivoda, vivuda, Schönl.; viuda, Meg., Trub., Dalm.; prim. vevoda); — der Herzog, Jarn., Mur., Cig., Jan., nk.

Slovar stare knjižne prekmurščine

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Álmos -a m Almoš, madžarski vojvoda: Álmos vküpnarédi KOJ 1848, 7

Arpád -a m Arpad, madžarski vojvoda: Arpád je nej dugo mogao KOJ 1848, 8; ino Arpáda szmrt pokoszi KOJ 1848, 8

Bòtond -a m Botond, madžarski vojvoda: Botond KOJ 1848, 9

Bùda -e m Buda, hunski vojvoda: Brata szvoje-ga Budo KOJ 1848, 4

Búlzo -a m Bulzo, madžarski vojvoda: Bulzo KOJ 1848, 9

dòli vséjčti ~ -čém dov.
1. posekati: drejvo doli ſze vſzecsé KŠ 1771, 23; borôvje pri zemli je dolivszecsé KAJ 1870, 86; glávo je nyemi dolivszêko AI 1876, br. 2, 6
2. premagati, usmrtiti: Ákusa nyihovoga Vojvoda dolivszecsé KOJ 1848, 23; (Bertalan) Doli ga vzecséjo BKM 1789, 328; szo nameszti 68 velikásov dolivszekli KOJ 1848, 28
dòli vséčeni ~ -a ~ -o premagan: (Filiſzteuſſe) ſzo mocsno doli vſzecseni od 'Sidovſzkoga lüſztva KM 1796, 52

Géjza -e m Gejza: Gejza Vojvoda KOJ 1848, 10; Gejzo i Mihála KOJ 1848, 10

Kagán -a m Kagan, avarski vojvoda: Avarczi szo z-Azie v-Europo pod vojvodstvom Kagána prisli KOJ 1848, 5

nazájvr̀ženi -a -o prid. odbit: törszki vojvoda pa vszakokrát je od moskih i 'senszk toga meszta nazájver'seni KOJ 1914, 108

opásati opášem dov. obdati obkrožiti: szledkar je Bethlen escse denok dvakrat szlábo opá-szao prouti Ferdinándi KOJ 1848, 92; Belgrád pa opásza KOJ 1848, 53; i med drügimi je opaſzao telikájſe Betúlio KM 1796, 72; Nas nepriatel, zvoiſzkouv náſz je opáſzal KŠ 1754, 79; pren. ino szi me z veszeljom opászao TA 1848, 23; Opáses me z mocsjôv k bojüvanyi TA 1848, 14; Záto opáſte ledevjé pámeti vaſe KŠ 1771, 704
opásati se opášem se opasati se: doli dene gvant i vzeme briſzacso, i opáſe ſze 'znyouv KŠ 1771, 310; velim vám: kaj ſze opáſe i doli poſzadi KŠ 1771, 213; opaſi ſze i obüj ſoulincze tvoje KŠ 1771, 379
opásani -a -o
1. opasan: zbriſzácsov, zſterov je bio opáſzani KŠ 1771, 310; oblecsenoga do glej'znya vdúgom gvanti i opáſzanoga pod prſzami zlátim pojáſzom KŠ 1771, 768; pren. Sztojte záto opáſzani na ledevjáj vaſi ziſztinov KŠ 1771, 587; ka ſzmo zgrejhi okouli opáſzani KŠ 1754, 213; Naj bodo vaſe ledevjé opáſzane i ſzvejcse gorécse KŠ 1771, 213
2. obdan, obkrožen: Ferdinand II. od protivnikov zevsze sztráni opászani KOJ 1848, 90; vojvoda, da opászani z szvojimi Velikási Lajosa, obiszka KOJ 1848, 45; pren. i goré szo z-veszéljom opászane TA 1848, 50

pogànski tudi pogàjnski in pogánjski -a -o prid. poganski: Ka ti má skôditi blôden rod poganszki KAJ 1848, 166; Vöra pogányſzka, ſtera doſzta Bogouv vörje KŠ 1754, 85; Bo'se, ki ſzi vno'ſino pogajnszkoga národa pripelao KM 1783, 90; Nazviſcsávanye Izraeli dáno od pogánſzkoga gori vzétja KŠ 1771, 470; Pogánſzke nevernoſzti tak bodoucsi KŠ 1771, 554; Ka je Pogánſzkomi lüſztvi prouti ſztano SŠ 1796, 64; Steroga ſzo i notri pelali gori ga vzévſi ocseve naſi z-Jezuſom vu pogányſzko ládanye KŠ 1771, 362; Vojvoda, komi szo priszégnoli po poganszkoj segi KOJ 1848, 7; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; znáte, ka poglavniczke poganſzki goſzpodüjo nad nyimi KŠ 1771, 66; Poroudo ſze je vu Antiochii Sirie nej od poganſzki roditelov KŠ 1771, 157; ár sz vnougi nemci i szlovenje szem volo doubili, divjim poganszkim Magyarom kázali KOJ 1848, 10

priségnoti -em dov. priseči: csi nebi Robert Károli vörnoszt priszégnoti steli KOJ 1848, 43; ſterikoli priſzégne na czérkev KŠ 1771, 77; Ferdinánd na vogerszke pravice priszégne KOJ 1848, 76; Da ſzam priſzégno vu ſzrditoſzti mojoj KŠ 1771, 675; Kim je pa priſzégno KŠ 1771, 676; Szám Boug na to priſzégoje BKM 1789, 46; Priszégno, ka nigdár nede AI 1875, kaz. br. 8; Vojvoda, komi szo priszégnoli KOJ 1848, 7

Prìvina -e m Pribina: da szo poganszki Moravci szvojega vojvoda po imeni Privino pretirali KOJ 1914, 98

vlàški -a -o prid.
1. latinski: ki ſzo doubili Vlasko, ali Deacsko czejlo Biblijo KŠ 1771, A5a; i dá jo vo ſtámpati zVlaskimi, ali ſzi bojdi zDeacskimi piſzkmi KŠ 1771, A6b
2. italijanski: zonoga ſerega, kiſze zové Vlaski KŠ 1771, 371; Ár geto je Rim Vlaskoga orſzága náj vékſe meſzto KŠ 1771, 433; naj mi v-Vlaski orſzág plavamo KŠ 1771, 423; naj bole pa v Itálii, ali vlaskom orſzági KŠ 1771, 339
3. romunski, vlaški: Nyega sze tak presztrási Bazarád vlaski vojvoda KOJ 1848, 45

vòjvoda -e m vojvoda: Taksony Vojvoda KOJ 1848, 9; Zvolili szo szi tak Álmosa za prejdnyega Vojvoda KOJ 1848, 7

zadéjvati -am nedov.
1. prizadevati: Niſcse vám naj ne zadejva vu bi'záji nájema KŠ 1771, 607; Svendi vojvoda, ki je okoli Tisze teliko hüda zadejvao KOJ (1914), 119
2. sitnariti, nagajati: i zadejvao je drügoj deczi KM 1790, 54

zmìsliti zmíslim dov.
1. izmisliti si: Koholni; zmiszliti, kovati KOJ 1833, 163; Zmiſzli prouti Jezuſi, Tákso jálnoſzt BKM 1789, 41; Poganszki grozovitnik szi nekaj sztrasnejsega zmiszli KOJ 1845, 85; Bili ſzo, ki ſzo zmiſzlili: Právda je záto dána BKM 1789, 245; i tou ſzo na nyega zmiſzlili KM 1796, 122
2. iznajti: mline na kumpaj, stere je Belizár vojvoda zmiszlo KOJ (1914), 97
3. spomniti se, domisliti se: Nikaj nemore me ſzrcze zmiſzliti, Kaj bi dáo tebi BKM 1789, 78; ár ſzám, Ka ſzi cſinim, Niti ſzi ſzám ne zmiſzlim BKM 1789, 78; csi ſzi zmiſzlis ſzvoje ſztálnoſzti SŠ 1796, 51; ino nai ſze zmiſzli ſztoga, kaj od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; ino nai ſzi zmiſzli ztoga SM 1747, 42; Zmiſzli, kak velika te csáka ſztrahota KM 1783, 256; Dönok zmiſzli ſzi i tou BKM 1789, 324; Zmiſzlimo ſzi záto z-nebeſzka orſzága SŠ 1796, 131; té ſze naj zmiſzli ſzám vu ſzebi KŠ 1771, 545
zmíšleni -a -o
1. izmišljen: Vezdásnya csüda ſzo pa zmislena jálnoſzt KŠ 1754, 11b; Pokójnih lüdih szem i tá idejnye je zmisleno KOJ 1845, 97; tak prouti tomi nikaj nouvoga i zmislenoga vſzebi zdr'záva KŠ 1754, 5b; kotera iſztina pogléd májo modrouſzti vu zmislenoj pobo'znoſzti KŠ 1771, 607; Eſzi ſzlisijo poganſzki zmisleni Bogovje KŠ 1754, 10; Ár ſzmo nej zmodrouſztyov zmislene fabule naſzledüvali KŠ 1771, 718; pomoucs iscsejo vu zmislenih molitvaj KOJ 1845, 106; I vu ſzkopouſzti zmislenimi ricsmi bodo zvami tr'zili KŠ 1771, 719
2. iznajden, postavljen: Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena KOJ 1833, 10; Pitanya znaménya szo za premenyávanya glásza volo zmislena AIN 1876, 9

Zòltan -a m Zoltan: Zoltán Vojvoda KOJ 1848, 8; Zoltána je pa tak szrám bilou KOJ 1848, 8; szini Zoltáni vernoszt priszégne KOJ 1848, 8

zvolìti zvòlim dov.
1. izvoliti, izbrati: ino Divici zvoliti dá KOJ 1845, 85; farare zvoliti KOJ (1914), 151; Niti ſzi kákſega ſzvécza na tou ne zvoli BKM 1789, 305; I za mater zvoli Szina BRM 1823, 10; Szpi, na nikoj nezvoli KAJ 1870, 29; zvolo szem szi ráj sztáti pri prági TA 1848, 69; Ne oſztavi nász, ſtere ſzi ſzi zvolo BKM 1789, 326; zvolo ſzi je edno poſteno Oszobo SIZ 1807, 4; ono, po sterom szmo szi zvolili vküpsztoupiti KOJ 1833, VIII; ſzo ſzmrt zvolili BKM 1789, 328; Zvolili ſzosſzi tak Almosa za Vojvoda KOJ 1848, 7
2. povabiti: Ki ſzi ga je zvolo na poſzvejt BKM 1789, 258
3. v medmetni rabi izraža vljudnost: zvolte naprêplácso ponôviti AIP 1876, br. 1, 2
zvòleni tudi zvòljeni -a -o izvoljen, izbran: Karol V. za Czaszara je zvoleni KOJ 1845, 62; mladénecz je zvolen brat Jezusa KOJ 1845, 84; Pokedob obá zvoleniva Krála nescseta KOJ 1848, 76; szo senjorje zvoljeni bili KOJ (1914), 125

Slovar Pohlinovega jezika

vajvoda [vájvoda

] (vojvoda) samostalnik moškega spola

vojskovodja
vladar, knez

PRIMERJAJ: vajvod

vojda [

] samostalnik moškega spola

vodja

PRIMERJAJ: vajvoda

vojvoda

GLEJ: vajvoda

Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

vajvoda samostalnik moškega spola

GLEJ: vojvoda

vojvoda (vajvoda, vojvoda) samostalnik moškega spola

Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vojvoda prim. vajvoda, viuda

Slovar jezika Janeza Svetokriškega

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Aleksander -dra m osebno lastno ime Aleksander: Alexander Macedonski krajl je djal enimu lenimu inu shleht ſholneriu, katerimu je bilu ime Alexander im. ed. ǀ Alexander im. ed. ta Veliki Mazèdonski krajl s'sholnery ſe je bratil, inu sa vadle metal ǀ Kateru je dobru vejdil Alexander im. ed. Papesh ǀ Alexander im. ed. Alenſis govorj ǀ Alexander im. ed. Ceſſarja Baſiliuſa Syn nej mogal sadoſti G. Boga sahvalit ǀ Alexander im. ed. ab Alexandro tudi pishe ǀ Alexandar im. ed. kadarkuli je enu Mestu noter vſel ǀ tudi je bil polonal Simeona Cirenenskiga, kateriga ſò bily perſilili Judje, de je mogal Chriſtuſu pomagat krish na hrib Calvarie neſti … njegova dua Syna, Alexander im. ed., inu Ruffus ſta dua ſveta Marternika ratala ǀ more leto resnizo sprizhat Firshtna Maria Alexandra rod. ed. Parmelanskiga Firshta shena ǀ na grob Alexandra rod. ed. tiga Vilikiga Macedonskiga krajla ǀ Alexandru daj. ed. na pruti grè ǀ en Indianer ie bil perpelal Alexandru daj. ed. Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ Inu s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Volarij s. Alexandra tož. ed. ǀ Apelles je bil taku naterlih ſmalal Alexandra tož. ed., de od tiga praviga, inu shiviga ſe nej mogal reslozhit, satoraj ſò djali, de dua Alexandra im. dv. na ſvejtu ſe najdeta, eden Syn krajla Philippa … Ta drugi, de je bil Syn Apellasau 1. Aleksánder Véliki, makedonski kralj (356–323 pr. Kr.) 2. Neki vojak Aleksandra Velikega 3. Eden sedmih papežev z imenom Aleksánder 4. → Alensis 5. Aleksánder, sin cesarja Basilija 6. Alessandro Alessandri, srlat. Alexander ab Alexandro (1461–1523), pravnik 7. Aleksánder Fárnski, it. Alessandro Farnese (16. stol.), parmski vojvoda 8. Verjetno je mišljen sv. Aleksánder, mučen okrog 130 9. Aleksánder, sin Simona iz Cirene (SP Mr 15,21)

Alkibiades m osebno lastno ime Alkibiad: Alcibiades im. ed. eno cello deshelo je bil v'goſtie povàbil, inu vſim obilnu dall pyti, inu jèſti (I/2, 67) Alkibíad, gr. Ἀλκιβιάδης (451–404 pr. Kr.), atenski državnik in vojvoda, Sokratov učenec

ercog -a m vojvoda: ony ſo bily Erzogy im. mn. v' Burgundy, inu v' Millanski Desheli ǀ veliku Firshtou, inu Erzogou rod. mn. je od tiga zhaſtitiga Roda prishlu ← srvnem. herzoge ‛vojvoda’

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

viuda -a/-e samostalnik moškega spola

vojvoda -a/-e samostalnik moškega spola

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

vojvoda sam. m ♦ P: 3 (JPo 1578, DB 1584, MTh 1603)

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 23. 5. 2024.

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar