eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ceramíd ceramída samostalnik moškega spola [ceramít ceramída] navadno v množini, iz biologije, iz kemije voskasta lipidna molekula, ki sestavlja celične membrane in vpliva na staranje celic
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz angl. ceramide, nem. Ceramid, iz lat. cēra ‛vosek’ + ↑amid
čebéla čebéle samostalnik ženskega spola [čebéla] in [čəbéla] žuželka s sivim in rjavim ali rumenim progastim zadkom, ki daje med in vosek; primerjaj lat. Apidae
STALNE ZVEZE: afriška čebela, čebela ubijalka, italijanska čebela, kranjska čebela, medonosna čebela, samotarska čebela, zimska čebela FRAZEOLOGIJA: kot bi koga pičila čebela, lepiti se na koga, na kaj kot čebele na med, priden kot čebela ETIMOLOGIJA: = stcslov. bъčela, bьčela, hrv., srb. pčèla, rus. pčelá, češ. včela < pslov. *bъčela ali *bьčela; morda sorodno z ↑bučati ali iz ide. korena *bhei̯- ‛čebela’ - več ...
čebelár1 čebelárja samostalnik moškega spola [čebelár] in [čəbelár] kdor se ukvarja z gojenjem čebel
ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čebelárstvo čebelárstva samostalnik srednjega spola [čebelárstvo] in [čəbelárstvo] 1. dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem čebel, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov1.1. nauk o gojenju čebel in pridobivanju čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
čebélji čebélja čebélje pridevnik [čebélji] in [čəbélji] STALNE ZVEZE: čebelja družina, čebelja gniloba, čebelja paša, čebelji pik, huda gniloba čebelje zalege ETIMOLOGIJA: ↑čebela
čmŕlj čmŕlja samostalnik moškega spola [čmə̀rl] in [čmə̀rəl] čebeli podobna žuželka z debelim dlakavim telesom; primerjaj lat. Bombus
ETIMOLOGIJA: nastalo v nar. razvoju iz *čmel' = rus. šmélь, češ. čmel < pslov. *čьmel'ь, sorodno z nem. Hummel, verjetno iz ide. korena *kem- ‛brenčati, bučati’ - več ...
jojóba jojóbe samostalnik ženskega spola [jojóba] 1. večji zimzeleni grm z debelimi ovalnimi listi in temno rjavimi plodovi z visoko vsebnostjo olja, po izvoru iz Amerike; primerjaj lat. Simmondsia chinensis 1.2. olje, vosek iz plodov tega grma
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Jojoba in meh. špan. jojoba iz nekega indijanskega jezika
jojóbin jojóbina jojóbino pridevnik [jojóbin] ETIMOLOGIJA: ↑jojoba
kápnik kápnika samostalnik moškega spola [kápnik] 1. podolgovata tvorba, ki v kraških jamah nastaja z nalaganjem mineralov, izločenih iz kapljajoče vode1.1. kar spominja na tako tvorbo
ETIMOLOGIJA: iz kap iz ↑kapati - več ...
sívka sívke samostalnik ženskega spola [síu̯ka] 1. gojena ali divje rastoča zimzelena grmičasta rastlina s sivo vijoličastimi cvetovi v socvetjih in intenzivnim vonjem ali del te rastline; primerjaj lat. Lavandula; SINONIMI: manj formalno lavanda 1.1. pripravek iz te rastline; SINONIMI: manj formalno lavanda
2. žival sive barve, navadno krava
3. užitna lističasta goba z belimi trosi, lepljivim sivim klobukom in bledo rumenim betom; primerjaj lat. Tricholoma portentosum; SINONIMI: neformalno snežka, iz biologije zimska kolobarnica
4. medonosna čebela s sivim in rjavim progastim zadkom, razširjena v delu Balkana in srednje Evrope; SINONIMI: kranjska sivka, iz čebelarstva kranjska čebela
STALNE ZVEZE: čopasta sivka, kranjska sivka, prava sivka ETIMOLOGIJA: ↑siv
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cerezín -a m (ȋ)
kem. čebeljemu vosku podobna snov iz očiščenega zemeljskega voska: vosek mešati s cerezinom
čebéla -e [čebela in čəbela] ž (ẹ̑)
žuželka, ki daje med in vosek: čebele brenčijo, letajo, nabirajo med, rojijo, šumijo; čebela se izleže, piči, umre; gojiti, krmiti čebele; divje čebele; roj čebel; pridna kot čebela; bilo jih je kot čebel v panju
♦ čeb. čebele se čistijo se iztrebljajo, ko prvič spomladi izletijo iz panja; pašna čebela odrasla čebela, ki leta na pašo; čebele roparice čebele, ki odnašajo med iz tujih panjev; zool. italijanska čebela z zadkom rumenkaste barve, Apis mellifica ligustica; kranjska čebela sivkaste barve, Apis mellifica carnica; čebela delavka
čebélen -lna -o [čebelən in čəbelən] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čebele: čebelni panj, roj; čebelno želo / čebelni vosek
čebélji -a -e [čebelji in čəbelji] prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na čebele: čebelji pik / čebelji roj; čebelja zalega / čebelji med, vosek
♦ čeb. čebelja družina biološka celota, ki sestoji iz delavk, matice in trotov
depilácija -e ž (á)
kozm. začasna odstranitev dlak s kože: v kozmetičnem salonu opravljajo tudi depilacijo; laserska depilacija; boleča, neboleča depilacija bikinija, nog; aparat, krema, vosek za depilacijo; epilacija in depilacija
enkávstika -e ž (á)
um. slikarska tehnika, pri kateri se za barvno vezivo uporablja vosek: slikarka je zanimiva v enkavstiki
// slika v tej tehniki: razstava oljnih slik in enkavstik
epilácija -e ž (á)
kozm. trajna odstranitev dlak s kože: električna, laserska epilacija; trak, vosek za epilacijo; depilacija in epilacija / trajna epilacija
gnêsti gnêtem nedov., stil. gnetó; gnêtel in gnétel gnêtla, stil. gnèl gnêla (é) povzročati, da se snovi v čem enakomerno porazdelijo: gnesti testo;
gnesti vosek, glino;
gnesti z rokami, s strojem / nervozno je gnetla robec v rokah mečkala; pren. gnesti in oblikovati neosveščeno množico // ekspr. vznemirjati, mučiti: gnete ga zavist; nekaj ga je gnetlo v notranjosti gnêsti se
stati ali s težavo se premikati v množici ljudi: množica se je gnetla k izhodu; vsi so se gnetli v sobi; ljudje so se gnetli pred blagajno / otroci se gnetejo okrog peči; pren. misli in vtisi so se mu gnetli po glavi
gnetóč -a -e:
množica gnetočih se ljudi
gnetèn -êna -o:
gneteno testo
izdelováti -újem nedov. (á ȗ) 1. dajati čemu dokončno obliko, podobo: krojač že izdeluje obleko;
kipar izdeluje še zadnje podrobnosti;
igralec vlogo še izdeluje 2. s širokim pomenskim obsegom z delom omogočati nastajanje česa: izdelovati čevlje, stroje, zdravila;
industrijsko, serijsko izdelovati;
izdelovati si orodje / publ. čebele izdelujejo vosek delajo / izdelovati analize, načrte
● zastar. izdelovati pravde sestavljati, pisati// pridobivati, napravljati: gumi izdelujemo iz kavčuka 3. biti uspešen pri šolanju, študiju: ni med prvimi v razredu, izdeluje pa;
učenec dobro, slabo izdeluje; prim. zdelovati
líti líjem nedov., 3. mn. stil. lijó (í) 1. silovito in v velikih količinah, močnem curku teči: voda lije;
deževnica lije s strehe;
potoki lijejo po pobočju / ekspr.: kri lije po roki; pot mu v curkih lije s čela, po hrbtu; solze ji lijejo iz oči, po licih; sveča dogoreva in vosek lije po svečniku se močno cedi, teče; brezoseb. tako se poti, da kar lije z njega zelo se poti// knjiž., ekspr. usipati se, padati: zrna lijejo sejalcu iz rok / zlati lasje ji lijejo čez ramena, po vratu // knjiž., ekspr. prihajati v velikih količinah: luč lije iz okna na cesto; sonce lije skozi odprto okno; mesečina lije v sobo / veter lije skozi line 2. preh., knjiž., nav. ekspr. izločati kaj tekočega v velikih količinah: oblaki lijejo potoke vode z neba;
oko lije solze / vzdihovala je in lila solze jokala; mati lije solze po mrtvem sinu žaluje, toži; pren. svetilka lije rumeno luč; luna lije bledi svit na zemljo 3. knjiž., s prislovnim določilom širiti se, prihajati: iz gozda lije hlad;
ubrana melodija lije iz sobe;
iz grl lije pesem / mir mu lije v srce; nove sile mu lijejo v telo; strah ji lije v dušo // ekspr. izraža navzočnost česa čutno zaznavnega v prostoru: pesem zvonov lije nad poljem; sladek vonj je lil po zraku; groza, ljubezen lije iz oči je opazna, vidna v očeh4. knjiž., ekspr. (hitro) množično se premikati: z vseh cest lijejo množice;
po vseh potih so lili begunci v mesto;
nepretrgan tok ljudi in vozil je lil po cesti 5. brezoseb. zelo, močno deževati: že ves dan lije;
lilo je v curkih;
lije kakor iz škafa, vedra;
lije kakor za stavo / v osebni rabi: dež lije iz oblakov, izpod neba; dež lije na zemljo; dež lije curkoma 6. izdelovati z zlivanjem staljene kovine, snovi v forme; ulivati: liti krogle, zvonove 7. star. vlivati, zlivati: liti vodo v vino / liti žganje v grlo
● ekspr. na bojišču je lila kri v potokih bilo je mnogo mrtvih in ranjenih; vznes. lili so kri za domovino bili so ranjeni, umirali so v boju za domovino; vznes. naj lije nebo srečo nate bodi srečen; pog., ekspr. kar lilo je iz njega imel je hudo drisko; knjiž. glas je lil polno zvenellijóč -a -e:
lijoč solze navdušenja, obupa; neprestano lijoči dež; pesmi, lijoče iz gozda
lít -a -o:
liti svečnik; lite črke; lita med; kri, lita za svobodo; solze so bile lite zaman; lito železo železo, oblikovano z ulivanjem v forme; železo z višjim odstotkom ogljika za ulivanje
♦ grad. liti beton redkejši beton, ki se uporablja za betoniranje tanjših zidov; teh. lito steklo
mehčáti -ám nedov. (á ȃ) 1. delati kaj tako, da se (rado)a) udere, vda: sonce je mehčalo asfalt;
sneg se že mehča b) gnete, oblikuje: z gretjem mehčati vosek c) reže, grize: mehčati meso;
avgusta se je grozdje že mehčalo postajalo sočno, zrelo2. delati kaj tako, da daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: to mazilo dobro mehča kožo;
mehčati usnje / z masažo mehčati komu prste z gibanjem, stiskanjem delati jih (bolj) gibčne3. ekspr. povzročati, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: bratova odločnost ga je vse bolj mehčala;
mehčati koga z grožnjami, pretepanjem / mehčati upornost, zakrknjenost delati jo manj izrazito, močno4. ekspr. delati kaj tako, da izraža prijaznost, naklonjenost: samo modre, ljubeznive oči so mehčale njegov resni obraz / lirični opisi pokrajine mehčajo mračnost romana
● ekspr. saj se mu možgani mehčajo v svojem ravnanju, mišljenju postaja nepreudaren
♦ jezikosl. mehčati soglasnik tvoriti ga s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; tvoriti ga hkrati z dvigom jezične ploskve kot pri glasu j; palatalizirati; kem. mehčati vodo odstranjevati iz nje kalcijeve in magnezijeve solimehčán -a -o:
mehčani soglasnik
mêhek in mehák mêhka -o tudi -ó prid., mehkêjši stil. méčji (é ȃ é) 1. ki se pod pritiskom (rad) udere, vda: mehka blazina, preproga / telo črva je mehko / mehki sneg jih ni držal; mehka, razmočena tla / mehki svinčnik ki ob manjšem pritisku dela vidno črto// ki se da (rad) gnesti, oblikovati: glina, vosek in druge mehke snovi / dobra, mehka zemlja je tam ki se da (rada) obdelovati / gospodje v cilindrih in mehkih klobukih // ki se da (rad) rezati, gristi: meso je mehko, saj se je dolgo kuhalo / grozdje, sadje je že mehko sočno, zrelo2. ki daje pri dotiku, prijemu občutek ugodja: svila, žamet in druge mehke tkanine;
rokavice iz dobrega, mehkega usnja / na obrazu je čutil njene mehke lase; mačka z mehko dlako / to mazilo naredi kožo mehko / držal je njeno toplo, mehko roko v svoji 3. neizrazito izbočen, zaobljen: mehki valovi;
mehke gube oblačila / mehka dolenjska pokrajina rahlo valovita4. ki se ne pojavlja v intenzivni stopnji, v močni obliki: odgovorila mu je z mehkim stiskom roke / po nekaj dnevih burje je postal zrak mehek topel; mehko spomladansko sonce / mehke, pastelne barve; mehka, ugašajoča svetloba / slišati je bilo mehke akorde 5. ki ima blažji, postopni učinek: mehki načini odpuščanja, upokojevanja;
mehki prehod iz ene družbene ureditve v drugo;
mehki terorizem / mehki dejavniki / mehki zagon elektromotorjev 6. ekspr., navadno v povedni rabi obziren, popustljiv, prizanesljiv: predstojnik je bil sumljivo mehek;
biti mehek s kaznjenci, z otroki / mehka materina roka // pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: komaj so ga začeli tepsti, že je bil mehek; oče je bil že precej mehek, zato mu je vneto dokazovala dalje 7. nav. ekspr. ki izraža prijaznost, naklonjenost: prigovarjal mu je z mehkim glasom;
mehek nasmeh;
pikra poteza v sicer mehkem obrazu;
zazrla se je v njegove mehke, modre oči / mehko čustvo 8. nav. ekspr. občutljiv, hitro ganjen: ženske so mehke, zato hitro jokajo / mehka slovanska duša, narava
● mehki pristanek vesoljske ladje, naprave pristanek, pri katerem se ladja, naprava ne razbije, poškoduje; ta jezik je mehek ima sorazmerno veliko samoglasnikov; ekspr. pomagal si je z mehko hrbtenico tako, da se je prilagodil vsaki situaciji; šport. žarg. mehka igra previdna, obzirna, neborbena igra; jajce z mehko lupino jajce, ki nima apnenčastega ovoja; publ. iskati mehke točke družbe, obrambe iskati njene slabosti, napake; ekspr. napori so veliki, gospoda pa preveč mehka neodporna, mehkužna; ekspr. imeti mehka kolena biti negotov v hoji zaradi strahu, vinjenosti; mati je mehkega srca, ima mehko srce je usmiljena; je hitro ganjena; pog., ekspr. do polnoči so bili že vsi (precej) mehki (precej) pijani, vinjeni; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ agr. mehki sir zorjen sir z večjim odstotkom vode v brezmastni snovi; mehko vino vino, ki vsebuje malo kisline, čreslovine, navadno tudi manj alkohola; anat. mehko nebo nebo iz mehkega tkiva; bot. mehka stoklasa latasta trava, ki raste na suhih tleh, Bromus mollis; fot. mehki negativ negativ, ki nastane pri premalo časa trajajoči osvetlitvi ali premalo časa trajajočem razvijanju; mehka gradacija postopno prehajanje od svetlo sivih odtenkov v temno sive; gastr. mehka moka moka iz zelo drobnih delcev; jezikosl. mehki soglasnik soglasnik, tvorjen s sprednjo jezično ploskvijo in trdim nebom; palatalni soglasnik; soglasnik, za katerim se v končnicah in obrazilih slovenskega jezika namesto glasu o pojavlja e; mehki znak trideseta črka ruske ali ustrezna črka nekaterih drugih azbuk; kem. mehka voda voda, ki ne vsebuje kalcijevih in magnezijevih soli; kor. mehki copatki za balet prilagojeno obuvalo z mehkim podplatom; les. mehki les les z razmeroma majhno gostoto; med. mehki čankar spolna bolezen z eno ali več razjedami z mehkimi robovi na spolovilih; metal. mehki svinec svinec, ki mu ni dodan kak drug element; mehke kovine kovine z majhno trdoto; mehko žarjenje žarjenje, pri katerem se kovini, zlitini zmanjša trdota; teh. mehki lot ali mehka spajka lot ali spajka z nizkim tališčem; tisk. knjiga z mehkimi platnicami s platnicami iz tanjše lepenke; um. mehki slog gotski umetnostni slog okoli leta 1400mêhko in mehkó prisl.:
mehko božati po dlaki, roki; mehko odgovoriti, reči; vesoljska ladja je mehko pristala na lunini površini; mehko ravnati z ujetniki; mehko stisniti roko; mehko valovita pokrajina / mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; mehko vezana knjiga knjiga, vezana v mehke platnice
● pog. mehko speljavati počasi; ekspr. v mladosti mu ni bilo mehko postlano živel je v pomanjkanju; imel je velike skrbi, težave; ekspr. mehko mu je pri srcu je ganjen, vznemirjen
mêhki -a -o, v predložni zvezi mêhki in méhki sam.:
kuhati, skuhati kostanj do mehkega; kadar spi na mehkem, ga boli hrbet; ekspr. nič ne dela, živi pa na mehkem živi udobno, v izobilju; hoditi po mehkem; v, na mehko kuhano jajce jajce z nezakrknjenim rumenjakom; nekaj mehkega je v njegovih gibih, pogledih
♦ lov. strel v mehko v drobovje
modelárski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na modelarje ali modelarstvo: modelarski les, vosek; modelarsko orodje / modelarska delavnica / modelarska dejavnost / modelarski krožek; modelarski letalski šport; modelarsko tekmovanje
montánski -a -o prid. (ȃ) teh. rudarski: montanske tehnološke študije / montanska industrija
♦ kem. montanski vosek vosek, dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo
nakapljáti -ám dov. (á ȃ) s kapljanjem spraviti kam: nakapljati zdravilo na žličko;
na spodnji rob pisma je nakapljal malo voska nakapljáti se
1. s kapljanjem priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: ta vosek se je nakapljal od sveč; čez noč se je nakapljal poln lonec vode
● ekspr. denar sproti zapravijo, če se jim ga kaj nakaplja če ga kaj dobijo, zaslužijo
2. ekspr. v presledkih drug za drugim priti: v gostilno so se počasi nakapljali vsi stari znanci
natopíti -ím dov., natópil (ī í) 1. s topljenjem priti do določene količine česa: natopiti nekaj voska na pisemsko ovojnico 2. nekoliko raztopiti: plamen je natopil vosek;
asfalt se zaradi vročine natopi 3. prepojiti: natopiti madež z bencinom
odtísniti -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem povzročiti, da se s pomočjo barve kaj prenese na podlago: odtisniti štampiljko, podpis;
odtisniti vzorec / pomočil je palec v barvo in ga odtisnil na papir // prenesti z določeno tiskarsko tehniko na papir, tkanino: odtisniti poskusni odtis; odtisniti sliko; odtisniti z odtiskovalnico // s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem, na čem: odtisniti napis v vosek; odtisniti stopalo v sneg; deske so se odtisnile na površini betona / odtisniti sled narediti2. star. odriniti, potisniti: odtisniti čoln od brega;
veter je odtisnil oblake na gore odtísnjen -a -o:
v kamenju odtisnjeni listi; datum je odtisnjen na pokrovu; na stroj odtisnjena pola; definicije pojmov so debeleje odtisnjene
pečáten -tna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na pečat: pečatna ploskev je poškodovana / pečatni prstan prstan z monogramom, grbom; pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; pečatna barva, blazinica
pisálka -e [pisau̯ka tudi pisalka] ž (ȃ) 1. etn. priprava za krašenje pirhov: pisalka in vosek 2. zastar. pisateljica: povesti nemške pisalke
pôltŕden -dna -o [pou̯tərdən] prid. (ȏ-ŕ ȏ-r̄)
ki ima stalno obliko in spremenljivo prostornino: vosek, smola in druge poltrdne snovi
razmehčáti -ám dov. (á ȃ) narediti, povzročiti, da postane kaj (zelo) mehko: dež je razmehčal tla / razmehčati vosek / razmehčati usnje razmehčáti se ekspr.
postati zelo ganjen: ob poslušanju glasbe se je čisto razmehčal
razmehčán -a -o:
razmehčan sneg; razmehčana tla
raztápljati -am nedov. (ā) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztapljati sladkor;
raztapljati v bencinu / voda raztaplja rudninske snovi v zemlji 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztapljati smolo, vosek 3. ekspr. delati, da česa ni več: tema raztaplja podobe predmetov;
megla se počasi raztaplja;
sence so se raztapljale v mraku / zvezde se raztapljajo v prvi zarji postajajo manj vidneraztápljati se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: raztapljati se v ugodju, veselju / kar raztaplja se od solz, v solzah zelo joka
raztopíti -ím dov., raztópil (ī í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: raztopiti sladkor, sol v vodi / bencin je raztopil barvo; voda raztopi različne soli 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: raztopiti mast, vosek;
smola se na vročini raztopi / snežinke so se sproti raztopile raztajale3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je raztopilo meglo;
tema je raztopila podobe predmetov;
sence so se raztopile v mraku / materina bližina je otroku raztopila strah
● ekspr. to meso se vam bo kar raztopilo v ustih je zelo mehko in okusnoraztopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: skoraj raztopil se je od veselja / raztopiti se v solzah zelo jokati
raztopljèn -êna -o:
raztopljena mast; v vodi raztopljene snovi; od ganjenosti je bila vsa raztopljena
rumèn2 -êna -o prid. (ȅ é) ki je take barve kot rumenjak ali limona: rumen cvet;
rumena bluza;
šopek belih in rumenih narcis;
rumeno klasje, listje;
bledo, rjavo, svetlo, zelenkasto rumen;
slamnato, zlato rumen;
rumen kot kanarček, vosek;
rumeno-črna zastava / rumena barva / rumeni zlatniki; pesn.: rumena zarja; rumeno sonce / koncert za rumeni abonma abonma z vstopnicami rumene barve; na semaforju se prižge rumena luč svetlobni prometni znak, ki pomeni skorajšnjo spremembo glede prepovedi ali dovolitve prometa v določeni smeri; utripajoča rumena luč (na semaforju) // ki je temu podobne svetle barve: rumeni lasje; papir je bil od starosti rumen; rumena svetloba; krompir z rumenim mesom; ekspr. piti rumeno vino / bolnik je bil rumen v obraz; rumen od strahu bled; voščeno rumene roke / Rumeno morje // ki ima plodove ali gomolje take barve: rumeni krompir; rumeni muškat; rumena koleraba
● star. rumen denar zlat denar; publ. rumeni kontinent Azija; rumeni pas vozni pas za avtobuse, taksije in vozila s prednostjo, ločen z rumeno, navadno neprekinjeno črto; nar. ti si pa res rumen neumen, nespameten; ekspr. rumena nevarnost naraščanje političnega, gospodarskega vpliva pripadnikov rumene rase; zastar. rumeno lice rdeče; slabš. črno-rumena monarhija Avstro-Ogrska
♦ agr. rumena pritlikavost virusna bolezen krompirja, čebule, pri kateri postane rastlina rumenkasta in zaostane v rasti; anat. rumena pega za svetlobo najbolj občutljivo mesto mrežnice; rumeno telesce skupek celic v jajčniku, ki izloča hormone; antr. rumena rasa; bot. rumeni lan rastlina z ostrorobim steblom in rumenimi cveti v socvetju, Linum flavum; rumena griva užitna, grmičasto razrasla goba z mesnatim betom, Clavaria flava; fot. rumeni filter rumenica; les. rumena pegavost začetna faza razkroja lesa, zlasti hrastovine in lesa iglavcev; med. rumena mrzlica tropska virusna bolezen z zlatenico in visoko temperaturo; šport. rumena majica majica rumene barve, ki jo nosi vodilni športnik v skupnem seštevku tekem, etap; voj. rumeni našitki našitki, ki označujejo podoficirske čine; zool. rumeni strnad rumêno prisl.:
rumeno se lesketati; rumeno zapečena skorja / piše se narazen ali skupaj: rumeno lisast ali rumenolisast; rumeno rjav; rumeno zelen
● ekspr. na travniku je vse rumeno zlatic zelo veliko
rumêni -a -o sam.:
zmagali so rumeni; dekle v rumenem
sátnica -e ž (ȃ)
voščena plošča, ki se vstavi v satnik, da čebele na njej zgradijo sat: pritrditi satnico v satnik; vosek za izdelavo satnic
stalíti -ím dov., stálil (ī í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: staliti baker, svinec, železo / pri hitri vožnji se ležaji stalijo / staliti vosek stopiti2. stajati: sonce je stalilo led;
sneg se je že stalil staljèn -êna -o:
staljena kovina
stopíti1 -ím dov., stópil (ī í) 1. narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: stopiti sol v vodi;
sladkor se je v kavi hitro stopil 2. narediti, povzročiti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: stopiti mast;
stopiti se kot vosek / stopiti rudo staliti// navadno v zvezi z led, sneg narediti, da preide v vodo: odjuga je stopila sneg; led se še ni stopil 3. ekspr. narediti, da česa ni več: sonce je stopilo meglo;
oblaki so se stopili / njegov prihranek se je hitro stopil
● ekspr. to meso se v ustih kar stopi je zelo mehko in okusno; ekspr. ne bom se stopil, saj nisem iz cukra občutljiv, pomehkuženstopíti se
1. prevzeti lastnosti, značilnosti koga: priseljenci so se stopili z domačini / podeželje in mesto se počasi stopita
// postati celota s čim: stopiti se z množico / vrt se mora s hišo funkcionalno in estetsko stopiti
2. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: kar stopila se je od veselja / srce se mu bo stopilo od usmiljenja
stopljèn -êna -o:
stopljen led, sneg; stopljena mast
talíti -ím nedov. (ī í) 1. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: taliti svinec, železo;
ruda se tali;
taliti se pri zelo visoki temperaturi / vosek se tali topi2. tajati: sonce je talilo led;
sneg se tali talèč -éča -e:
taleči se baker
taljèn -êna -o:
voda je bila gosta kot taljen svinec raztaljen, staljen
♦ metal. taljeni magnezit magnezit, ki je pripravljen s taljenjem; taljeno jeklo jeklo, ki se pridobiva v staljenem stanju iz surovega železa
topíti1 -ím nedov. (ī í) 1. delati, povzročati, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce: topiti sladkor;
žveplo se ne topi v vodi 2. delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek;
čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti// navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile 3. ekspr. delati, da česa ni več: sonce je topilo meglo;
sence se topijo ob zori / sonce se je topilo v rdeči zarji izginjalo
● star. topiti mleko greti ga, da se hitreje naredi smetana; knjiž. smehljaj se je topil v izraz grenkobe je prehajal, se je spreminjal; ekspr. dolina se topi v soncu je obsijana s soncem; ekspr. to pecivo se kar topi v ustih je zelo mehko, okusnotopíti se ekspr., z oslabljenim pomenom
izraža visoko stopnjo stanja, kot ga nakazuje določilo: natakar se danes kar topi od ustrežljivosti; topiti se od zadovoljstva / srce se mu topi v lepih spominih / topiti se v solzah zelo jokati
● knjiž. jezika sosednjih narodov sta se počasi topila stapljala
topèč -éča -e:
govoril je, topeč se od prijaznosti; v vodi se topeča snov
topljèn -êna -o:
topljeni sir mlečni izdelek, ki se dobi s topljenjem različnih vrst sira; topljeno maslo kuhano maslo
vlívati -am nedov. (í) 1. spravljati kaj tekočega v kaj: vlivati rum v čaj;
vlivati sok, vino v steklenico;
vlivati staljen svinec, vosek v kalup;
pren. znanja se ne da vlivati v glavo 2. ekspr. povzročati, da kdo občuti stanje, kot ga določa samostalnik: s svojim ravnanjem je vlival optimizem;
vlivati komu zaupanje v samega sebe / take izkušnje vlivajo razočaranje
● ekspr. pijačo je kar vlival vase pil je hitro, v velikih požirkih; ekspr. ne bi rad vlival pelina v njegovo veselje z neprijetnostmi kvaril njegovega veselja; knjiž., ekspr. znala je vlivati olja na ogenj koga (še bolj) razburjati, dražiti; (še) poslabševati položaj, odnosevlivajóč -a -e:
ves čas je bil z njimi, vlivajoč jim pogum
vósek -ska m (ọ̑)
1. lahko gnetljiva, rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebele: delati, izločati vosek; satovje je iz voska; rumen kot vosek / beliti, čistiti vosek; kuhati vosek z vrelo vodo ali s paro izločati ga iz satja; surovi vosek / čebelji ali čebelni vosek
// ta snov kot osnovna sestavina za sveče, sredstvo za mazanje: gnesti, oblikovati vosek; odtisniti v vosek; namazati z voskom; lutke, sveče iz voska; bled, mehek kot vosek / beli vosek; cepilni, čevljarski, modelarski vosek
2. tej snovi podobna snov: listi, plodovi te rastline izločajo vosek / rastlinski, umetni vosek
● pečatni vosek snov, ki se da oblikovati s pečatnikom in odtisnjeno obliko ohrani; kmalu je bil mehek kot vosek pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva
♦ etn. ulivanje voska igra, pri kateri se napoveduje prihodnost po oblikah voska, strjenega v mrzli vodi; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; kem. voski estri višjih maščobnih kislin in višjih alkoholov; montanski vosek dobljen iz rjavega premoga z ekstrakcijo; um. risba z voskom risba, narisana z voskom, ki omogoča ohranitev barve, ki jo med obdelavo pokriva
vóskoven in voskôven -vna -o prid. (ọ̑; ō)
nanašajoč se na vosek: voskovni ostržki
♦ čeb. voskovna žleza; voskovno ogledalo vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze
vóskovnica in voskôvnica -e ž (ọ̑; ȏ)
čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žleze: vosek izteka skozi luknjice voskovnic
voščén -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na vosek: voščena obloga;
voščena sveča / voščene barvice; voščene rože; voščene vžigalice / muzej voščenih lutk v Londonu muzej, v katerem so v naravni velikosti upodobljene znamenite osebnosti / nekdaj voščena tablica lesena tablica, prevlečena z voskom / voščen sijaj; voščena bledica; biti voščen v obraz / voščena prevleka na listih, plodovih
♦ agr. voščena zrelost semen zrelost, pri kateri je vsebina mehka kot vosek; min. voščeni opal opal voščenega sijaja, navadno rjav; teh. voščena forma; um. voščena praskanka; voščene tehnike tehnike, pri katerih se kot slikarsko vezivo uporablja vosek, voščena emulzija; zool. velika voščena vešča vešča, katere gosenice se v čebelnjakih hranijo z odpadki in s čebeljim zarodom, Galleria mellonella; voščena vetrnica bledorumen morski ožigalkar z valjastim telesom in številnimi lovkami, Anemonia sulcatavoščéno prisl.:
voščeno bel, rumen
voščenína -e ž (í) star.
1. voščena snov: te vešče živijo od voščenine
2. voščeni izdelki: prodajati vosek in različne voščenine
voščíti2 in vóščiti -im nedov. (ī ọ́) mazati, premazovati z voskom: voščiti dreto, papir, parket / voščiti sir potapljati ga v vosekvóščen -a -o tudi voščèn -êna -o:
voščena površina
vtís -a m (ȋ) 1. podoba predmeta, ki nastane z njegovim vtisnjenjem v kaj: vtisi stopal so še vidni;
globoki, sveži vtisi;
školjkast vtis 2. kar nastane v zavesti kot posledica hitrega, navadno čustvenega sprejemanja zunanjega sveta: vtis izgine, ostane, zbledi;
dobiti napačen vtis;
urediti svoje vtise;
zanesti se na prvi vtis;
nov, knjiž. bežen vtis;
vtisi s potovanja / biti pod vtisom povedanega vplivom / barvni, vidni, zvočni vtis / čutni vtis; duševni vtis // s prilastkom podoba, videz, kot se kaže zlasti pri kratkotrajnem zaznavanju: tkanina daje vtis pletenine; delati vtis zapuščenosti, zmedenosti; napraviti na koga vtis izobraženega človeka / vzdolžni šivi naredijo vtis vitkosti 3. mnenje, mišljenje o čem, ki nastane zlasti na osnovi zunanjih znakov česa: naš vtis je, da bo organizacija razpadla;
imamo vtis, da se jim nikamor ne mudi / lahko bi nastal vtis, da bodo s predpisom vsi problemi rešeni; od kod vam vtis, da vas želimo ogoljufati 4. vtisnjenje: vtis kovanca, prstana v vosek / vtis dogodka v spomin
● narediti vtis na koga vzbuditi pri njem čustveni odziv, zanimanje; ekspr. s potovanja je odnesel nepozabne vtise potovanje ga je zelo prevzelo; pog. predstava je pustila slab vtis gledalcem ni bila všeč, jim ni ugajala; ekspr. to je naredil samo zaradi vtisa da bi kdo imel o njem mnenje, kakršno on hoče, želi
♦ biol. spominski vtis sled, ki jo zapusti vzdraženje v živčnih celicah; šport. ocena za umetniški vtis pri umetnostnem drsanju, kotalkanju ocena za umetnostno vrednost izvedenih likov
vtískati -am nedov. (í) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskati koščke sadja v testo / naprava vtiska zrak v pljuča 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskati nogo v pesek;
vtiskati model v vosek // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskati znake na kovance 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskati komu v zavest, da je potreben 4. povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: stare hiše vtiskajo mestu posebno podobo / publ. napredek vtiska deželi svoj pečat vtískati se
1. zaradi pritiska prodirati v kaj: kamenje se vtiska v podplate
2. ekspr. prihajati v notranjost, duševnost koga: dogodki so se mu nehote vtiskali v spomin
vtiskováti -újem nedov. (á ȗ) 1. s pritiskanjem spravljati v kaj: vtiskovati semena v zemljo;
vtiskovati kaj globoko v pesek 2. s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem: vtiskovati model v pesek;
vtiskovati roko v sneg // s pritiskanjem delati kaj v kaj: vtiskovati črke v glino; vtiskovati okraske v vosek / vtiskovati vzorec v papir, usnje 3. ekspr. z močnim delovanjem povzročati, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtiskovati komu v zavest, naj se bojuje do zmage / vtiskovati komu v spomin vrstni red opravil 4. delati, povzročati, da ima kaj kako lastnost, značilnost: dramatik vtiskuje živalim in pravljičnim bitjem človeške lastnosti / publ. njegovi pripovedi vtiskuje pečat velika angažiranost vtiskováti se
zaradi pritiska prodirati v kaj: stopala so se mu vtiskovala globoko v pesek
vtísniti -em dov. (í ȋ) 1. s pritisnjenjem spraviti v kaj: vtisniti koščke sadja v testo;
vtisniti kovinsko mrežico v zmehčano steklo / zrak vtisne živo srebro v cev potisne2. s pritisnjenjem povzročiti, da se naredi podoba predmeta v čem: vtisniti predmet v vosek;
vtisniti stopalo v sneg // s pritisnjenjem narediti kaj v kaj: vtisniti jamico v glino; vtisniti okrasek v maslo / vtisniti vzorec v papir, tkanino / ekspr. žalost ji je vtisnila gube
♦ papir., tekst. vtisniti moare 3. s pritisnjenjem, pritiskanjem vbočiti: pri trčenju vtisniti leva vrata avtomobila 4. ekspr. z močnim delovanjem povzročiti, da kaj pride v notranjost, duševnost koga: vtisniti otrokom v zavest, da je izobrazba potrebna / vtisniti komu kaj v glavo 5. narediti, povzročiti, da ima kaj kako lastnost, značilnost: vtisniti svojemu vedenju odločnost / publ. vtisniti deželi sodoben pečat; vtisniti izvedbi drugačen značaj dativtísniti se
1. zaradi pritiska prodreti v kaj: kamenje se je vtisnilo v podplate; stopalo se je vtisnilo v sneg
2. zaradi pritiska vbočiti se: pod njegovo težo se je pokrov vtisnil
3. ekspr. priti v notranjost, duševnost koga: njegova podoba se je vtisnila vanj / ta dogodek se mu je vtisnil v dušo, srce
● ekspr. vtisnil se ji je v srce vzljubila ga je
vtísnjen -a -o:
tapeta z vtisnjenim vzorcem; blatnik je nekoliko vtisnjen; v njen obraz je vtisnjena groza
vtísnjenje -a s (ȋ)
glagolnik od vtisniti: vtisnjenje modela v vosek / vtisnjenje dogodka, podobe v zavest
zalívati -am nedov., tudi zalivájte, tudi zalivála (í) 1. z zlivanjem, škropljenjem tekočine dajati rastlinam vlago: zalivati rože, zelenjavo / zalivati gredice, vrt / zalivati z deževnico; zalivati s škropilnico 2. z zlivanjem tekočine delati kaj bolj redko: zalivati juho z vodo;
zalivati omako / zalivati vino 3. z zlivanjem tekočine delati kaj mokro, vlažno, da se ne zažge, zapeče: zalivati odojka na ražnju;
zalivati pečenko 4. z zlivanjem česa tekočega zapolnjevati kaj: z betonom zalivati razpoke v steni // z zlivanjem kake tekočine napolnjevati: zalivati sod do vrha 5. ekspr. tekoč pokrivati, zakrivati: voda je zalivala travnike, trg / vosek zaliva svečo 6. zakrivati, obdajati kaj s tekočo snovjo: zalivati vložene kumare s kisom 7. knjiž. v tekočem stanju pokrivati, prekrivati: kotlino je nekoč zalivalo jezero, morje 8. ekspr. pojavljati se, razširjati se v veliki količini po telesu, delu telesa, navadno zaradi razburjenja, velikega telesnega napora: od napora ga je zalival znoj / solze so ji kar naprej zalivale oči / kri, rdečica ji zaliva obraz zardeva / večerno sonce je zalivalo dolino 9. ekspr., navadno v zvezi z z v veliki količini dajati komu piti (alkoholno pijačo): zalivati ljudi z vinom, žganjem / cele dneve ga je zalivala s čajem 10. ekspr. proslavljati kaj s pitjem, navadno v veliki meri: slovesni dogodek so zalivali v restavraciji;
zalivali so sinov rojstni dan 11. med. hraniti dojenčka po steklenički: zalivati dojenčka z nadomestnim mlekom 12. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: začela ga je zalivati jeza;
obup, žalost mu zaliva srce
● slabš. mast ga zaliva zelo je debel; ekspr. z vinom zalivati kosilo, ribe ob uživanju, po uživanju česa piti vinozalívati se ekspr.
veliko piti (alkoholne pijače): večkrat so se zalivali v gostilni / zalivati se z vinom
zalivajóč -a -e:
opazoval je fante, zalivajoče se z vinom
zalívan -a -o:
zalivan otrok; zalivano cvetje
zêmeljski tudi zémeljski -a -o [zeməljski] prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na zemljo: zemeljski polmer;
zemeljska površina;
proučevati zemeljsko zgodovino;
zemeljsko središče / zemeljski ugrez / zemeljski plin naravni plin v nahajališčih nafte in premoga / zemeljska ožina / raziskovati zemeljske plasti / zemeljski plaz; zemeljska pregrada / ekspr. zemeljske dobrine posvetne, materialne; zemeljska stvarnost; človekova zemeljska usoda / v krščanstvu: zemeljska sreča; nebeško in zemeljsko življenje
● zemeljski orešek nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; ekspr. pokojnikove zemeljske ostanke so prepeljali v rojstni kraj mrtvo telo, truplo; knjiž. prizadevati si za mir na vsej zemeljski obli na vsem svetu; vznes. dokončati zemeljsko pot, zemeljsko potovanje umreti; ekspr. moramo zmagati ali pa bomo izginili z zemeljskega površja prenehali biti, obstajati; evfem. rešil se je zemeljske teže umrl je
♦ fiz. zemeljski daljnogled daljnogled, v katerem se s prizmami obrne slika predmeta, da postane pokončna; zemeljski magnetizem magnetizem zemlje; zemeljska težnost; geogr. zemeljska obla zemlja, zlasti glede na svojo obliko; geol. zemeljski vosek rjava ali črna kamnina, nastala iz nafte; zemeljska skorja zunanja plast zemeljske oble, ki jo sestavljajo trdne kamnine; grad. zemeljska dela dela, s katerimi se del zemeljske površine pripravi za uporabo, zlasti za gradnjo; min. zemeljsko železo železo zemeljskih kamnin; telursko železo; um. zemeljske barve anorganski pigmenti, ki se pripravljajo z mehansko obdelavo določenih obarvanih rudninzêmeljsko tudi zémeljsko prisl.:
na smrt gleda precej zemeljsko; sam.: med branjem je pozabil vse zemeljsko
zmehčáti -ám dov. (á ȃ) 1. narediti, povzročiti, da postane kaj (bolj) mehko: milnica zmehča kožo, nohte;
sonce je zmehčalo sneg / zmehčati vosek s segrevanjem / zmehčati meso; zmehčati zelenjavo v sopari / sadje v kleti se je že zmehčalo / zmehčati usnje 2. ekspr. povzročiti, da postane kdo pripravljen narediti, povedati, kar se želi, zahteva: z grožnjami, pretepanjem so ga zmehčali;
ni se dal zmehčati 3. ekspr. povzročiti, da postane kdo bolj prijazen, naklonjen: njegova bližina jo je zmehčala;
ob tem dogodku so se tudi starši zmehčali / glas se mu je zmehčal
● ekspr. pijača, strah zmehča človeku kolena zaradi vinjenosti, strahu postane človek negotov v hoji
♦ kem. zmehčati vodo odstraniti iz nje kalcijeve in magnezijeve solizmehčán -a -o:
zmehčan sneg; ob slovesu je bil čisto zmehčan; zmehčana voda
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
cepílen -lna -o (ȋ)
cepílni -a -o (ȋ) ~ vosek
cepílnost -i ž, pojm. (ȋ)
mehčáti -ám nedov. -àj -ájte, -ajóč, -áje; -àl -ála, -àt, -án -ána, mehčánje; (-àt) (á ȃ) kaj ~ vosek; kem. ~ vodo; poud. mehčati koga ~ pogajalca z grožnjami |pripravljati ga na popuščanje|
mehčáti se -ám se (á ȃ) Sneg se že ~a; poud. Saj se mu že možgani ~ajo |postaja nepreudaren, nepremišljen v ravnanju|
nakapljáti -ám dov. nakapljánje; drugo gl. kapljati (á ȃ) kaj ~ zdravilo na žličko
nakapljáti se -am se (á ȃ) Od sveč se je nakapljal vosek; poud. ~ ~ v gostilno |priti v presledkih|
natopíti -ím dov. natópil -íla, nam. natopít/natopìt; natopljênje; drugo gl. topiti1 (í/ȋ í) kaj na ovojnico ~ vosek
natopíti se -ím se (í; ȋ í) Asfalt se ~i zaradi vročine
pečáten -tna -o (ȃ)
pečátni -a -o (ȃ) ~ vosek
razmehčáti -ám dov. razmehčánje; drugo gl. mehčati (á ȃ) kaj ~ vosek
razmehčáti se -ám se (á ȃ) Tla so se razmehčala; poud. ~ ~ ob poslušanju glasbe |postati zelo ganjen|
talíti -ím nedov. táli -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, taljèn -êna; taljênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) kaj ~ svinec; redk. Sonce ~i led taja
talíti se -ím se (í/ȋ í) Ruda se ~i; Vosek se ~i topi
vósek -ska m, snov. (ọ̑) cepilni, čebelji ~; um. risba z ~om
vtís -a m (ȋ) ~i stopal v pesku; dobiti dober ~; biti pod ~om razburljivih dogodkov; napraviti (na koga) ~ izobraženega človeka; imeti ~, da se mudi |zdeti se|; pojm., redk. ~ kovanca v vosek vtisnjenje
vtiskováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vtiskovánje; (-àt) (á ȗ) kaj v kaj ~ okraske v vosek; ~ semena v zemljo; neobč. vtiskovati komu/čemu kaj Dramatik ~uje živalim človeške lastnosti |daje, pripisuje|
vtiskováti se -újem se (á ȗ) v kaj Čevlji se ~ujejo v pesek
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
čebéla -e
ž žuželka, ki daje med in vosek
gnêsti gnêtem
nedov.kaj s pritiskanjem, z mešanjem testu podobne snovne gmote v različnih smereh povzročati, da se snovi v tej gmoti enakomerno porazdelijo
kápniti -em
dov.na kaj pasti v obliki kaplje
raztopíti -ím
dov.1.
kaj narediti, povzročiti, da trdna snov v tekočini preide v zelo majhne delce 2.
kaj narediti, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje
raztopíti se -ím se
dov.1.
v tekočini preiti v zelo majhne delce 2.
zaradi toplote preiti v tekoče stanje
topíti se1 -ím se
nedov. ob učinkovanju toplote prehajati iz trdega v tekoče stanje
vósek -ska
m lahko gnetljiva rumena snov, ki jo za delanje celic izločajo čebeleSINONIMI:
čebelji vosek, čebelni vosek
vóskovnica -e
ž čeb. vsak od štirih parov gladkih, prozornih ploščic na tretjem do šestem trebušnem obročku čebel, pod katerim so voskovne žlezeSINONIMI:
čeb. voskovno ogledalo
vtiskováti -újem
nedov.1.
kaj v kaj s pritiskanjem spravljati v kaj 2.
kaj v kaj s pritiskanjem povzročati, da se naredi podoba predmeta v čem
vtísnjenje -a
s pritisnjenje česa v kaj, tako da nastane podoba predmeta v njem
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024
líti líjem
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kaj v močno, v velikih količinah teči, padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kje / kam / kod
Pot (mu) /v curku/ lije s čela in po hrbtu.
2.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj izločati kaj
Nebo lije potoke vode (po poljih).
3.
navadno čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pojavljati se iz česa / od kod / v/na/za kaj / po/na kom/čem / med/nad kom/čim / kam /kod
Mir (jim) lije v duše.
4.
brezosebnozelo močno deževati
/Neprenehoma/ lije /v curkih/curkoma/.
5.
kdo/kaj izdelovati kaj
Krogle so /z veliko spretnostjo/ lili (iz svinca).
stopíti2 -ím
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kdo/kaj razdeliti koga/kaj
Različne tablete si je morala stopiti (v vodi).
2.
kdo/kaj dati koga/kaj v tekoče stanje
Živo srebro stopi zlato /kot vosek/.
stopíti se -ím se
dovršni glagol,
glagol ravnanja1.
kaj preiti v tekoče stanje
(Na vročini) se je vosek stopil /kot mast/.
2.
kdo/kaj postati celota s kom/čim
Priseljenci so se morali /čimprej/ stopiti z domačini.
3.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj spremeniti se
Kar stopil se je /od navdušenja/.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bél Frazemi s sestavino bél:
bél kàkor pŕt,
bél kàkor répa,
bél kot kréda,
bél kot kŕpa,
bél kot lílija,
bél kot mléko,
bél kot plátno,
bél kot smŕt,
bél kot snég,
bél kot vósek,
béla celína,
béla kàkor nevésta,
béla karavána,
béla knjíga,
béla kot nevésta,
béla kúga,
béla lísa,
béla lísa na zemljevidu [čésa],
béla odêja,
béli ovrátniki,
béla smŕt,
béla súknja,
béli církus,
béli práh,
béli slòn,
béli slôni,
bíti ták, da ga je tréba iskáti z lučjó [pri bélem dnévu, podnévi],
čákati [na] prínca na bélem kônju,
dóber kàkor béli krúh,
iméti béla jétra,
iskánje kóga/čésa z lučjó pri bélem dnévu,
iskáti kóga/kàj z lučjó [pri bélem dnévu],
izobésiti bélo zastávo,
jásno kot béli dán,
[kot] béla vrána,
nosíti bélo súknjo,
poglédati z bélim poglédom,
preobjésti se [bélega] krúha,
prínc na bélem kônju,
trgovánje z bélim blágom,
trgôvec z bélim blágom,
trgovína z bélim blágom,
v béli svét,
vítez na bélem kônju,
zaglédati béli dán
nós Frazemi s sestavino nós:
bíti šè móker pod nósom,
dáti kómu po nósu,
dobíti jíh po nósu,
iméti [dóber] nós [za kàj],
iméti nós kot krompír,
íti za nósom,
na vrát na nós,
ne vídeti dljé od svôjega nósa,
nós cvetè kómu,
nós se je podáljšal kómu,
nós se je povésil kómu,
odíti z dólgim nósom,
ostáti z dólgim nósom,
pod nósom se obrísati za kàj,
pomolíti nós [kám, od kód],
potegníti kóga za nós,
tenák nós iméti,
v nós gré kàj kómu,
vídeti dálje od svôjega nósa,
vídeti dljé od svôjega nósa,
víhati [svój] nós [nad kom/čím],
[visôko] dvígati nós,
[visôko] dvígniti nós,
[visôko] dvigováti nós,
vléčenje za nós,
vléči kóga za nós,
vodíti kóga za nós,
vtakníti [svój] nós v kàj,
vtíkati [svój] nós v kàj,
z dólgim nósom,
zalopútniti kómu vráta pred nósom,
zapréti kómu vráta pred nósom
raztopíti se Frazemi s sestavino raztopíti se:
raztopíti se kot vósek
stopíti se Frazemi s sestavino stopíti se:
stopíti se kot vósek
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
bíksati -am nedov.
múmija -e ž
vọ̑sek -ska m
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
nakapljáti, -ȃm, vb. pf. in einer gewissen Menge tröpfelnd sich ansammeln; = n. se: vosek, ki se je nakapljal od sveče, LjZv.
pečȃtən, -tna, adj. Siegel-: pečatni vosek; pečatni prstan, der Siegelring.
razpustíti, -ím, vb. pf. 1) auseinandergehen lassen: eine Versammlung, einen Verein u. dgl. auflösen; r. zbor, društvo, vojsko; (ein Geflecht u. dgl.) auflösen; kite r.; razpuščeni lasje; — r. se, sich ausbreiten, sich entfalten: žilice se razpustijo po celem listu, ogr.-Valj. (Rad); popovje se odpre, in cvetjiče se veselo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — r. pri obleki, kar je bilo vjeto, das Eingenähte (enger Genähte) wieder erweitern; — 2) zerlassen, auflösen, schmelzen, Cig., Jan.; loj, vosek r.; r. se, zergehen, schmelzen; na ognju se žveplo razpusti, ogr.-Valj. (Rad); — 3) razpuščen, nichtsnutzig: razpuščeni modrijani, Slom.
raztopíti, -ím, vb. pf. 1) zerschmelzen, zerlassen; svinec, mast r.; — r. se, schmelzen (intr.); vosek se na solncu raztopi; — 2) zergehen machen, auflösen; cuker v vodi r.; — r. se, zergehen; sol se v vodi raztopi.
stopíti 3., -ím, vb. pf. 1) zusammenschmelzen: vosek z maslom s.; — fusionieren, Nov.; — 2) schmelzen (trans.), s. svinec, maslo; s. se, schmelzen (intr.); sneg, vosek se je na solncu stopil; — verschmelzen, durch Schmelzen alle machen: ves vosek sem stopil.
topíti 1., -ím, vb. impf. 1) wärmen, ogr.-C.; mleko t., t. j. v peč dejati gret, da se hitreje smetana naredi: topljeno mleko, Gor., jvzhŠt.; — 2) schmelzen, zerlassen; vosek, svinec, železo t.; — (pren.) Srce mi žalost zdaj topi, Npes.-K.; žalost je nadloga, katera srce topi, Kast.; srce se topi od žalosti; — = mehčati (gramm.): topljena izreka, topljeni soglasnik (n. pr. nj, lj), C., Cv.; — 3) t. se: topi se mi, es verdrießt mich, Št.-C.; topi se ji iti prat, Savinska dol.
troščína, f. ein Trebertheilchen, C.; pl. troščine, die Treber: z. B. die Honigtreber, die Wachstreber, Mur., C.; vosek in troščine, Danj. (Posv. p.).
vọ̑sək, -ska, m. das Wachs; mehak kakor vosek.
vọ̑sk, m. = vosek.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vòjsk tudi vóusk tudi vòsk -a m vosek: Vouſzk Viaſz KM 1790, 94; Viasz; vouszk KOJ 1833, 182; Viſzoki zrák, kako vouſzk raſztopi ſze BKM 1789, 432; Sitek tvoj je li din, vouſzk i ſzencza SŠ 1796, 140; Csi pecsatni vojszk po szüknyi csouvas KOJ 1845, 102; včéle médi vosk beréjo AI 1878, 3
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vosek [vọ̑sǝk]
samostalnik moškega spolavosek
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vosek samostalnik moškega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
ozek prid., F15, acrochordon, ſo bradovize ... ẛlaſti otrokom nadleshne, na dni ſo cilú voske; andron, enu vosku dvoriṡzhe v'mei dvema ẛydama; angiportus, ena maihina voska gaſſiza; angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustus, voṡik, teſſán; coarctare, voṡku narejati, na teſnu gnati, v'kup ſtiṡkati, ṡviti; cyclas, -dis, en dolg ṡhenski pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; euripus, -pi, ena voṡka ſtruga morjá, katera pertéka, inu ſe odteka; fauces, en voṡki poot v'mei gorami; fretum, -ti, enu voṡku morjè; oculi contuosi, voṡke ozhy; parazonium, -ÿ, en tolih, en voiṡki mezh; perangustus, -a, -um, cilú voṡik; pristis, -tis, ena dolga voṡka ladja; transtra, -orum, tá klóp, ali v'prég poſtavlena deṡka, ali trami, na katerih ſe ſedy, voṡke klopy
spodaj prisl., F16, cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; inferius, ſpodai; infernas, -tis, od ſpodai leſſem; infernè, ſpodai gori, ṡdolai; infra, ſpodai, ṡdolai; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; sub, ṡpodai, ſpúd, ſpodai, v'mei, v'ti; subductus, -a, -um, podvlézhen, ali ṡpodai vlézhen; subjacere, ſpodai leṡhati, podloṡhin biti; sublegere, ṡpodai brati, podbrati, v'zhaſſi ter v'zhaſſi brati; subsidere, ſpodai ſedéti, ſe vſeidati; subsignare, ſpodai ṡaṡnaminati, ṡapezhatiti; subter, ſpodai; subterfluere, ſpodai tezhi; subtos, ſpodai; prim. od spodaj
tesan prid., F7, angiportus, ẛavyt, inu vosek, cilú teſſán poot; angustiare, teſnú délati, ſtiskati; angustus, voṡik, teſſán; arctus, -a, -um, teſſán; coangustare, teſnu ſturiti, teſnobo, na kratku, ali voṡku perpraviti; Hellespontus, tú teſnu morjè v'Tracy; ilia trahere post se, naduſhliu, ali teſnih parſi biti
usek, usik gl. vosek
usk gl. vosek
vask gl. vosek
vosek m, F9, caera, uſſik; cera, vel caera, vſſik; cerare, povoṡzhiti, s'vuskom maẛati; cerosus, s'vuṡkom ẛmeiſhan; gilvus, -a, -um, giel, giele farbe, rumen kakòr uſſek; meliceria, -ae, vel meliceris, -dis, krúh is medú, ali vasku, fefenprot; miniata cera, ardezhi uṡk; miniatula caera, ardezhi vusk; zopiſsa, ſmola doli od morṡkih ladji ſpraṡkana, inu s'vuṡkam ṡmeiſhana
vusk gl. vosek
zgoraj (z'goraj) prisl., F9, I. cyclas, -dis, en dolg ṡhenṡki pláṡzh, en leip gvant, s'gorai voṡek, ſpodai ſhirok; destringere, poſékati, podréti, obſékati, okléſtiti, ṡgorai obribati, oſtergati; obeliscus, -ci, en dolg inu viſſok kamen, od ſpodai ſhirók, od ṡgorai ṡhpizhaſt; supercorruere, verhu paſti, od ṡgorai verhu paſti; superius, oṡgorai, tam gori, ſhe viſhe ṡgorai; supra, ṡgorai, verhu, nad, zhes, na; supradictus, -a, -um, ṡgorai imenován; suprapositus, -a, -um, ṡgorai poſtavlen; II. titulus, -li, tú ṡgoraj piẛmu, ali piſſanîe
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vosek -ska m vosek: vaſhe ſerze ie mehku kakor vuſik im. ed. (II, 514) ǀ zhibele s' zhiſtiga vſika rod. ed. ſo bile ſturile eno Capellizo (V, 366) ǀ raunu kakor ſonze oterdj to gillu, inu mehak ſturj ta vſik tož. ed. (I/1, 118)
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
vosek -ska samostalnik moškega spola
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
usk gl. vosek ♦ P: 1 (TPo 1595)
ussak gl. vosek ♦ P: 1 (KPo 1567)
vosek sam. m ♦ P: 10 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, KPo 1567, JPo 1578, DB 1584, TtPre 1588, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)
vosk gl. vosek ♦ P: 1 (JPo 1578)
voščiti1 [vosek] glag. nedov. ♦ P: 1 (MD 1592)
vusek gl. vosek ♦ P: 1 (TPo 1595)
vusg gl. vosek ♦ P: 1 (MTh 1603)
vusk gl. vosek ♦ P: 5 (TT 1557, TR 1558, TPs 1566, DB 1584, MD 1592)
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja
Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čebela -e (čebela, čibela, žbela, bačela, čmela, bučela) samostalnik ženskega spola žuželka, ki daje med in vosek, nabira cvetni prah, rastlinske smole in oprašuje večino žužkocvetnih rastlin; SODOBNA USTREZNICA: čebela
FREKVENCA: 16 pojavitev v 8 delih
Farmacevtski terminološki slovar
Farmacevtski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
béli vósek -ega -ska m
cetílpalmitát -a m
emulgirajóči vósek -ega -ska m
kandelílni vósek -ega -ska m
karnáuba vósek -- -ska m
lanolín -a m
lipíd -a m
montánglikólni vósek -ega -ska m
rumêni vósek -ega -ska m
spermacét -a m
tekóči vósek -ega -ska m
vósek -ska m
Čebelarski terminološki slovar
Čebelarski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čebéla gradílka -e -e ž
čebéla gradíteljica -e -e ž
čebélji pridélek -ega -lka m
čebélji proizvòd -ega -óda m
čebélji vósek -ega -ska m
čísti čebélji vósek -ega -ega -ska m
čístiti čebélji vósek -im -- -- nedov.
devíški čebélji vósek -ega -ega -ska m
eléktrični kuhálnik čebéljega vóska -ega -a -- -- m
eléktrični kuhálnik voščín -ega -a -- m
gradílni sátnik -ega -a m
ínfratopílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m
kúhati čebélji vósek -am -- -- nedov.
potíti -ím nedov.
stiskálnica za čebélji vósek -e -- -- -- ž
talílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m
talíti čebélji vósek -ím -- -- nedov.
tekóči čebélji vósek -ega -ega -ska m
topílnik za čebélji vósek -a -- -- -- m
topíti čebélji vósek -ím -- -- nedov.
vósek -ska m
vóskovna žléza -e -e ž
voščéna lúska -e -e ž
voščína -e ž
Geološki terminološki slovar
Geološki terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
dišéči vósek -ega -ska m
kaméni vósek -ega -ska m
ozokerít -a m
zêmeljski vósek -ega -ska m
Geografski terminološki slovar
Geografski terminološki slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Slovenski smučarski slovar
Slovenski smučarski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
čebélji vósek -ega -ska m
drsálna máža -e -e ž
dŕsni vósek -ega -ska m
grafítni vósek -ega -ska m
krtáča -e ž
máža -e ž
mêhka máža -e -e ž
mêhki vósek -ega -ska m
parafínski vósek -ega -ska m
silikónski vósek -ega -ska m
smúčarski vósek -ega -ska m
tŕda máža -e -e ž
tŕdi vósek -ega -ska m
vósek -ska m
Slovenski lingvistični atlas 2
Slovenski lingvistični atlas 2, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Slovar bovškega govora
IVANČIČ KUTIN, Barbara, Slovar bovškega govora, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
brlavka ► br̥ˈlaːfka -e ž
čebela ► žˈbẹːla -e ž
vosek ► ˈvọːsak -ska m
voščen ► ˈvȯščẹːn vȯšˈčẹːna -ȯ prid.
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Pomenska razlika med glagoloma »topiti« in »taliti«
Ogorčen sem, da imamo v SSKJ dve besedi, ki opisujeta fizikalni proces prehoda iz trdnega v tekoče stanje zaradi povišane temperature (ali tlaka), in sicer taliti in topiti. To sta, gledano s kemijskega vidika, dva popolnoma različna fizikalna procesa.
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=topiti*>
<http://bos.zrc-sazu.si/cgi/a03.exe?name=sskj_testa&expression=ge=taliti*>
- delati, povzročati, da trdna snov zaradi toplote preide v tekoče stanje: topiti mast, vosek; čokolada na torti se že topi / topiti rudo taliti // navadno v zvezi z led, sneg delati, da preide v vodo: sonce hitro topi sneg; snežinke so se na koži topile
Sneg, ki je trdna oblika odličnega polarnega topila – vode, se ne bo nikoli stopil ampak stalil. Podobno velja za mast in vosek. Kadar jemo čokolado, se ta v ustih zaradi povišane temperature glede na okolico tali, prav tako pa se v slini, ki je v tem primeru topilo, topi.
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 31. 5. 2024.
Voščeni svinčnik
Iščem primerno slovensko poimenovanje za angleški izraz grease pencil . To je pisalo podobnega videza, kot je svinčnik, vendar z voščeno barvno sredico, namenjeno predvsem pisanju na gladke, neporozne in vlažne površine. Sredica je lahko vstavljena v les – tako kot pri svinčniku – ali vibasto ovita s papirjem. Voščenka je ustreznica za angleški izraz crayon . Bi lahko bil izraz za to pisalo vosnik (po zgledu svinčnika)?
Število zadetkov: 197