vozíti vózim nedov. vôzi -íte, -èč -éča; vôzil -íla, vôzit, vóžen -a; (vôzit) (í/ȋ ọ́) koga/kaj znati ~ avto; ~ slavljenca v kočiji; ~ pridelke na trg; knj. pog. voziti z/s kom Z ženo lepo ~ita shajata; Vlak ~i vsako uro; knj. pog. Ti pa, vozi izgini, pojdi
vozíti se vózim se (í/ȋ ọ́) z/s čim ~ ~ z avtomobilom; ~ ~ na kolesu
cijáziti -im nedov. -en -ena; cijázenje (á ȃ) poud. kaj ~ vrečo na hrbtu |nositi|, v samokolnici |voziti|
cijáziti se -im se (á ȃ) slabš. ~ ~ ves dan |voziti se|
vozáriti -im nedov. vozárjen -a; vozárjenje (á ȃ) kaj neobč. ~ blago iz Trsta na Dunaj voziti, prevažati; poud. ~ avtomobil |voziti|
vozáriti se -im se (á ȃ) poud. Vsak dan se ~i okrog |se vozi|
vozíkati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; vozíkanje (í ȋ; ȋ) poud. |voziti|
vozíkati se -am se (í ȋ; ȋ) poud. |voziti se|
drájsati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; drájsanje (ȃ) neknj. pog. kaj ~ hlače na stolu drgniti, guliti
drájsati se -am se (ȃ) neknj. pog. z/s čim ~ ~ z avtomobilom voziti se
fúrati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; fúranje (ȗ) neknj. ljud.: voziti, prevažati; dobro ~ata se ujemata, skladata
gnojáriti -im nedov. gnojárjenje (á ȃ) |voziti, pridelovati gnoj|
páriti1 -im nedov. -èč -éča; párjen -a; párjenje (á ȃ) kaj ~ krmo; teh. ~ tkanino
páriti se -im se (á ȃ) Seno se ~i v vročini; poud. ~ ~ v avtobusu |voziti se v vročem avtobusu|
plín -a m, snov. (ȋ) kuhati na ~; števn. strupeni ~i; avt. žarg. pritisniti na ~ |na pedal za plin; začeti hitreje voziti|
ráftati -am nedov. -ajóč, -áje; ráftanje (ȃ) šport. |voziti se z raftom|
rólati -am nedov. -ajóč; rólanje (ọ̑) sleng. kaj ~ džojnt zvijati; sleng. voziti se z rolerji
rólati se -am se (ọ̑) sleng. zelo se smejati
rólkati -am nedov. -ajóč, -áje; rólkanje (ọ̑) |voziti se z rolko|
sánkati se -am se nedov. -ajóč se, -áje se; sánkanje (ȃ) ~ ~ ves dan
sánkati -am; -an -ana (ȃ) gozd. kaj ~ les |spravljati, voziti ga s sanmi|
sésti sédem dov. -i -ite; sédel -dla, sést/sèst; (sést/sèst) (ẹ́ ẹ̑) ~ k mizi, za mizo; ~ na stol, v avtomobil; poud. sesti k/h čemu poud. Rad ~e h knjigam |bere, študira|; slabš. sesti na kaj ~ ~ posestvo |prilastiti si|; poud.: ~ ~ prestol |zavladati|; ~ ~ vlak |odpeljati se z vlakom|; publ. sesti za kaj ~ ~ pogajalno mizo |začeti se pogajati|; poud. pijan ~ ~ volan |voziti avtomobil|; Glava vijaka mora ~
skêjtati -am nedov. -ajóč; -áje; skêjtanje (ȇ) žarg. |voziti s s skejtom|
speljeváti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; speljevánje; (-àt) (á ȗ) koga/kaj ~ avtomobil; pokr. ~ gnoj na njivo voziti; ~ sošolca na slaba pota; ~ vodo v kanal; ~ načrte izpeljevati; poud. speljevati komu koga/kaj ~ konkurenčnemu podjetju delavce |prevzemati|; Avto je začel ~
šofírati -am nedov. -ajóč; -an -ana; šofíranje (ȋ) knj. pog. voziti: kaj ~ tovornjak; znati ~
uprávljati -am nedov. -ajóč, -áje; -an -ana; uprávljanje (á) kaj ~ podjetje; ~ premoženje; publ.: ~ ladjo krmariti; ~ letalo pilotirati; ~ tovornjak voziti; upravljati z/s čim ~ z orožjem → ravnati
blázen -zna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ človek; poud.: voziti z ~o hitrostjo |z zelo veliko|; To je ~o početje |nespametno|
blázni -ega m, člov. (á) zastar. bolnišnica za ~e za duševno bolne
bláznost -i ž, pojm. (á)
bŕz -a -o; bolj ~ (ȓ) neobč. hiter, nagel: ~a hoja
bŕzi -a -o (ȓ) nevtr. ~ vlak
bŕzi -ega m, tudi živ. (ȓ) prakt.sp. voziti se z ~im z brzim vlakom
bŕzost -i ž, pojm. (ȓ)
cikcák2 nač. prisl. (ȃ) voziti ~
četŕti -a -o vrstil. štev. (ŕ) ~ razred; ~ega marca ‹4.›; ob ~i uri |ob 4. uri; ob 4h; ob 4.00; ob 16. uri; ob 16h; ob 16.00|; biti ~; ~ del česa četrtina; Karel IV. |Četrti|; priteči na cilj ~a
četŕti -ega m, člov. (ŕ) ~ ne dobi medalje; nečlov. imeti čas do 30. ~ega ‹4.› |do 30. aprila|
četŕta -e ž, rod. mn. -ih (ŕ) Pridite po ~i |po 4. uri; po 16. uri|; hoditi v ~o |v četrti razred gimnazije|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v četrti prestavi
v četŕto zapored. prisl. zv. (ŕ) ~ ~ srečati sosedo četrtič
četvér1 -i ž (ẹ̑) voziti s ~jo
četverovpréga -e ž (ẹ̑) voziti se v ~i
čôln -a [u̯n] m (ȏ) voziti se s ~om
délo -a s, pojm. (ẹ́)
1. ročno, umsko ~; ~ komisije; ~ pri slovarju; ~ z mladino; nagrada za življenjsko ~; iskati ~ |zaposlitev|; enota za merjenje ~a; gosp. delitev ~a
2. števn. kmečko ~; razstava baročnih del; gradbena ~a; ročno ~
3. slika je njegovo ~ |on jo je naslikal|; voziti se na ~ |v kraj zaposlitve|; knj. pog. prime za vsako ~ |vse dela|
désni -a -o (ẹ́) ~a noga; ~a politična stranka; poud. biti ~a roka koga |nepogrešljiv, najožji sodelavec|
désna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ́) pisati z ~o; plesti same ~e; korakati: leva, ~; prileteti z ~e; zaviti na, v ~o; voziti po ~i
désnost -i ž, pojm. (ẹ́)
dívje prisl. (ȋ)
1. nač. ~ kričati, voziti
2. mer., poud. ~ so navijali za naše |zelo|
dnévno čas. prisl. (ẹ̑) ~ se voziti z vlakom
dovozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ gnoj; ~ dovolj lesa na gradbišče
drúgi -a -o vrstil. štev. (ú; ȗ)
1. Torek je ~ dan v tednu; otrok v ~em letu starosti; Filip II. |Drugi|; priti po ~ uri |po 2. uri; po 2h; po 2.00; po 14. uri; po 14h; po 14.00|; ~a izdaja časopisa; ~a svetovna vojna
2. hotel ~e kategorije; biti ~ na turnirju; obrniti se na ~o instanco
3. poud.: On je ~ Paganini |kot pravi|; Postala ji je ~a mati |kot prava|; knj. pog. imeti blago iz ~e roke |od preprodajalca, prvega uporabnika|
drúgi -ega m, člov. (ú; ȗ) ~ je večji od prvega; vsak ~ v vrsti; nečlov. roditi se 15. ~ega ‹2.› |15. februarja|
drúga -e ž, rod. mn. -ih (ú; ȗ) Nikoli ni odšel pred ~o |pred 2. uro; pred 14. uro|; avt. žarg. voziti v ~i, z ~o v drugi prestavi
drúgo -ega s (ú; ȗ) Imeli so dve teleti, prvo so prodali, ~ obdržali za pleme
v drúgo nač. prisl. zv. (ú/ȗ) ~ ~ je opravila izpit drugič
dvókoló -ésa s (ọ̑ọ̑ ọ̑ẹ̑) neobč. koló: voziti se z ~om
eléktričen -čna -o (ẹ̑) postati ~ naelektren
eléktrični -a -o (ẹ̑) ~ krog; ~ pogon; ~ števec
eléktrična -e ž (ẹ̑) prakt.sp. voziti se z ~o z električno železnico
eléktričnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
enájst2 -ih glav. štev. (á) podpisati pogodbe z ~imi igralci; voziti se ~ ur
enájst -ih m, ž, s mn., člov. (á) Od ~ih so preživeli trije; nečlov. ob ~ih dopoldne |ob 11. uri; ob 11h; ob 11.00|
enajstíca -e ž (í) napisati ~o |številko enajst ‹11›|; prakt.sp. voziti se z ~o |z avtobusom številka enajst|
eníca -e ž (í) mat. množiti ~e; napisati ~o |števko, številko ena ‹1›|; knj. pog. (šolska ocena) nezadostno; prakt.sp. voziti se z ~o |z avtobusom številka ena|
ênovpréga -e ž (é/ȇẹ̑) voziti z ~o
galêja -e ž (ȇ) veslanje galjotov na ~i |na ladji|; poud. voziti se v pravi ~i |v velikem, nerodnem vozilu|
gáre gár ž mn. (á ȃ) vleči ~ |ročni voziček|; slabš. voziti se v ~ah |v starem avtomobilu|
hitróst -i ž, pojm. (ọ̑) ~ gibanja; avt. žarg. voziti v tretji ~i v tretji prestavi
izkljúčen1 -a -o (ȗ) voziti se z ~im motorjem; ~ iz gimnazije; poud. Vsaka možnost pomote je ~a |nemogoča|
izkljúčenost -i ž, pojm. (ȗ)
izvozíti -vózim dov. izvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ les, žito; kaj iz česa ~ gnoj iz hleva
klánec -nca m s -em (á) ustaviti se na ~u; iti po ~u; voziti v ~ |navkreber|
koló -ésa s (ọ̑ ẹ̑) mlinsko ~; voziti se na ~u, s ~om; žensko ~; pokr. primor. ~ sira hlebec; poud.: poganjati ~a napredka |vzpodbujati napredek|; biti (za) peto ~ |nepotreben, odveč|; Otrok je prišel pod ~a |Avtomobil ga je povozil|
kolóna -e ž (ọ̑) voziti v ~i; ~ vojakov; članek v dveh ~ah stolpcih; peta ~ |podtalna tujedržavna organizacija|; kraški portali in ~e |kamniti, obokani vhodi|
kómbi -ja m s -em (ọ̑) voziti ~
kompáktno nač. prisl. -ej(š)e (ȃ; ȃ) ~ voziti strnjeno
konvój -a m s -em (ọ̑) ~ tovornjakov; voziti v ~u
kotálka -e ž (ȃ) pripeti si ~e; voziti se na ~ah, s ~ami
križíšče -a s (í) voziti skozi ~; enakovredno ~; mesto kot pomembno ~
mercédes -a m, tudi živ. (ẹ̑) voziti se z ~om
motocíkel -kla m (í) voziti se z ~om
naokróg1 mestov. prostor. prisl. (ọ̑) okrog: Raje grem naravnost, kakor ~; ~ se ozirati, se voziti; Daleč ~ ni bilo nikogar; Vse ~ je zeleno |povsod|; neknj. pog. priti malo ~ na obisk
navkréber smer. prostor. prisl. (ẹ̑) lesti, voziti ~
navozíti -vózim dov. navóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj na kaj ~ gramoz na cesto
navozíti se -vózim se (í/ȋ ọ́) ~ ~ do sitega |zadovoljiti svojo željo po vožnji|
nèdovóljen -a -o (ȅọ́) voziti z ~o hitrostjo; uporabljati ~a sredstva prepovedana
nèdovóljenost -i ž, pojm. (ȅọ́)
nepretŕgoma čas. prisl. (ȓ) neprenehoma: ~ popivati; ~ snežiti; voziti se ~ pet ur
nèprivézan -a -o (ȅẹ́) ~ pes; voziti ~
nèprivézanost -i ž, pojm. (ȅẹ́)
nèzanesljívo nač. prisl. (ȅí) ~ voziti avtomobil
obála -e ž (ȃ) stati na ~i; voziti se ob ~i; °~ Bohinjskega jezera obrežje, breg
občútek -tka m (ȗ) ~ bolečine; vidni ~; ~ za hitrost; hoditi v temi po ~u; voziti z ~om; imeti ~, da jih je več meniti, domnevati; poud. povedati z ~om ponosa |s ponosom|
obvozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ oviro
obvóznica -e ž (ọ̑) voziti po ~i
odvozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ zemljo; šport. žarg. ~ obvezne like oddrsati
peskokòp -ópa m (ȍ ọ́) voziti pesek iz ~a
polédica -e ž, snov. (ẹ̑) nesreča zaradi ~e; ob ~i počasneje voziti
póni -ja m s -em živ. (ọ̑) jahati na ~u; knj. pog. voziti se s ~em |s kolesom|
postánek -nka m (ȃ) voziti brez ~a
povozíti -vózim dov. povóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ pešca; poud. ~ nasprotnika |premagati, prizadeti|
pravíloma nač. prisl. (ȋ) ~ voziti po desni; neobč. ~ se odločati glede na pričakovane koristi navadno, večinoma
prebirálnica -e ž (ȃ) voziti rudo v ~o
prepovédan -a -o (ẹ̑) ~ dostop na gradbišče
prepovédani -a -o (ẹ̑) poud. ~ sad je najslajši |človek najrajši dela, česar ne sme|; voziti s ~o hitrostjo
prepovédano -ega s, pojm. (ẹ̑) storiti kaj ~ega
prepovédanost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prestáva -e ž (ȃ) kolo s ~ami; voziti v tretji ~i; star. ~ v nemški jezik prevod
prevozíti -vózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ križišče; prakt.sp. ~ rdečo luč |nadaljevati vožnjo pri prižgani rdeči luči na semaforju|; ~ progo v nekaj minutah
prikóličar2 -ja m s -em tudi živ. (ọ̑) avt. žarg. voziti ~a tovornjak s prikolico
pripét -a -o (ẹ̑) voziti ~ z varnostnim pasom
pripétost -i ž, pojm. (ẹ̑)
prižgán -a -o (á) voziti s ~imi lučmi; pustiti ~ električni kuhalnik
prižgánost -i ž, pojm. (á)
pŕvi -a -o vrstil. štev. (ȓ)
1. ~ dan v tednu; Aleksander I. |Prvi|; poud. zaljubiti se na ~ pogled |ob prvem srečanju|; hoditi v ~ razred; (dne) ~ega ‹1.› septembra; ubogati na ~o besedo takoj; zdrav. ~a pomoč; avt. dati v ~o prestavo; knj. pog. imeti kaj iz ~e roke |neposredno od proizvajalca|
2. rezervacija za ~ razred; cesta ~ega reda; poud.: ~a dama ZDA |žena predsednika ZDA|; Otroci so njena ~a skrb |najpomembnejša|; publ. igrati ~o violino |biti pri kakem dejanju vodilen, odločujoč|; zasesti ~o mesto; biti ~ na turnirju; ~a svetovna vojna
3. poud. ~ človek |(svetopisemski) Adam|; ~ krajec; ~a instanca, stopnja |najnižja, začetna|
4. sprednji: ~ sedež v avtomobilu; film. ~ plan |kar je na prizorišču gledalcu najbližje|; ~o kolo
pŕvi -ega m, člov. (ȓ) diplomirati med ~imi; nečlov. vrniti dolg ~ega v mesecu; praznik 6. ~ega ‹1.› |6. januarja|
pŕva -e ž, člov., rod. mn. -ih (ȓ) Od desetih so izbrali ~o; nečlov., avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v prvi prestavi
v pŕvo zapored. prisl. zv. (ȓ) ~ ~ je najtežje prvič
razvozíti -vózim dov. razvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ blago; ~ delavce na vse strani
rólka -e ž (ọ̑) |deska s kolesci|: voziti se z ~o
ropotúlja -e ž (ú) kupiti otroku ~o; slabš.: voziti se s staro ~o |s starim avtom|; člov. |klepetava ženska|
skiró -ja tudi skíro -a m, prva oblika s -em (ọ̑; ȋ) voziti se s ~em
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
skúter -ja m s -em (ú; ȗ) voziti se s ~em
slálom -a m, pojm. (ȃ) tekmovati v ~u; ~ s kanuji; šport. žarg. voziti drugi ~ drugo vožnjo slaloma
slúžba -e ž (ȗ) sprejeti koga v ~o; voziti se v ~o; biti brez ~e; biti v diplomatski ~i; gorska reševalna ~; nočna ~; delo posameznih služb v podjetju; knj. pog.: zamuditi ~o začetek delovnega časa; čakati koga pred ~o |pred stavbo|; imeti pet let ~e |pet let delovne dobe|; ver. ~ božja |maša|; pojm., redk. ~ resnici, domovini služenje
spálnik -a m (ȃ) voziti se v ~u
stáva -e ž (ȃ) dobiti, izgubiti ~o; skleniti, sprejeti ~o; za ~o kaj storiti; pojm. ~ na tega konja se je izplačala; jezikosl. navadna, obrnjena ~ |besedni red|; poud. voziti kot za ~o |zelo hitro|
štírideset2 -ih glav. štev. (ȋ) voziti ~ kilometrov na uro ‹40 km/h›; pred ~imi leti; ver. ~ mučencev
štírideset -ih m, ž, s mn. (ȋ) prakt.sp. moški pri ~ih pri štiridesetih letih
tómos -a m, tudi živ. (ọ̑) voziti se s ~om |motorjem, izdelanim v tovarni Tomos|
trétji -a -e vrstil. štev. (ẹ́) ~ razred ‹3.›; ~ega oktobra; ~a točka dnevnega reda; delati do ~e ure zjutraj |do 3. ure; do 3h; do 3.00|; ~e poglavje
trétji -ega m, člov. (ẹ́) Izbrali so vsakega ~ega; nečlov. oditi 10. ~ega ‹3.› |10. marca|
trétja -e ž, člov., rod. mn. -ih (ẹ́) Šele ~o so sprejeli za stalno; nečlov. Pokliči me po ~i |po 3. uri; po 15. uri|; avt. žarg. voziti v ~i, s ~o v tretji prestavi
trétje -ega s, pojm. (ẹ́) izbrati ~; slovstv. ~ pri primeri
v trétje zapored. prisl. zv. (ẹ́) ~ ~ mu je uspelo tretjič
trídeset2 -ih glav. štev. (ȋ) s ~imi vojaki; voziti ~ kilometrov na uro ‹30 km/h›; star ~ let; pri ~ih kilometrih
trídeset -ih m, ž, s mn., člov. (ȋ) Opomin je bil odposlan ~im; nečlov., prakt.sp. ženska pri ~ih pri tridesetih letih; imeti predavanje ob deset ~ |ob 1030; ob 10.30|
ugásnjen -a -o (ȃ) voziti z ~im motorjem
ugásnjenost -i ž, pojm. (ȃ)
úra2 -e ž (ú; ȗ) hoditi dobro, poud. debelo ~o |več kot eno uro|; vrniti se čez pol ~e, v pol ~e; iti za pol ~e na sprehod; imeti ~o zamude; voziti s hitrostjo šestdeset kilometrov na ~o ‹60 km/h›; šol. žarg. imeti ~e iz angleščine učiti se zunaj šole; začetek predstave ob dvajseti ~i in dvajset minut ‹2020; 20.20›; Avtobusi vozijo ob ~i; poud. čakati ~o ponovnega srečanja |srečanje|
uvozíti uvózim dov.; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) koga/kaj ~ avtomobil; poud. ~ nogometaše |dobiti jih za plačilo iz druge države|; dobro ~ pot |z vožnjo narediti uporabno|; žel. Vlak bo uvozil po drugem tiru pripeljal (na postajo)
véspa -e ž (ẹ̑) voziti se z ~o
vplív -a m, pojm. (ȋ) preprečiti ~ okolja; imeti ~ na koga; priti pod ~ koga, česa; biti pod ~om koga, česa; voziti pod ~om alkohola
vpréga -e ž (ẹ̑) voziti z ~o; pojm. biti vešč ~e
vratolómno nač. prisl. -ej(š)e (ọ́/ọ̑; ọ́/ọ̑) poud. ~ voziti |zelo hitro, smrtno nevarno|
vrtilják -a m (á) voziti se na ~u, z ~om; vhodni ~; ~ za časopise
vzvrátno nač. prisl. (ȃ) ~ voziti; ~ vplivati |v obratni smeri|
zanesljívo nač. prisl. -ej(š)e (í; í) Kar obljubi, to ~ izpelje; voziti ~
zavozíti -vózim dov. zavóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) ~ v predor; poud.: ~ v škarje |pri prehitevanju se znajti med nasproti vozečima voziloma|; Fant je globoko zavozil |zaradi napačnega ravnanja prišel v slab, neugoden položaj|; zavoziti kaj poud. ~ veliko denarja |porabiti, zapraviti za vožnjo|; knj. pog. ~ podjetje |povzročiti, da propade|
zvozíti1 zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ drva iz gozda; ~ pesek s tovornjaki
zvozíti2 zvózim dov. zvóženje; drugo gl. voziti (í/ȋ ọ́) kaj ~ široke kolesnice; komaj ~ ovinek speljati; poud. komaj ~ četrti razred |izdelati|
zvozíti jo zvózim jo (í/ȋ ọ́) knj. pog., poud.: Zdravniki upajo, da jo bo zvozil |ozdravel, ostal živ|; Srečno jo je zvozil |Nič hudega se mu ni zgodilo|
žába -e ž (á) ~ kvaka; prakt.sp. odvreči smeti v ~o |v smetnjak|; knj. pog. voziti ~o |avtomobil znamke Citroen|; človek ~, ●človek-žaba |potapljač|; slabš. |človek manjše rasti|; ljubk. naša mala ~ |otrok|; pojm. plavati ~o prsno