prášati -am dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
praševáti -újem nedov. (á ȗ) star. vpraševati, izpraševati1:
ko je to videla, je nehala praševati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševánje -a s (ȃ) glagolnik od vpraševati; spraševanje: vse vpraševanje o lastnem početju je bilo zaman;
vpraševanje, kaj je to in kaj ono, se ni nehalo;
radovedno, tiho vpraševanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševáti -újem nedov. (á ȗ) z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom; spraševati:a) od njega kaj izvedeti: otrok vprašuje starše;
kako je bilo, so ga vpraševali;
vpraševati o čem, po čem;
vpraševati po telefonu;
prijazno vpraševati;
kako, da si to kupil? Ne vprašuj tako neumno;
vpraševati in odgovarjati / vpraševati za pot / vpraševati z očmi b) od njega kaj dobiti: vpraševati za dovoljenje / kupci po tem izdelku ne vprašujejo več c) izražati zanimanje: vpraševati koga po zdravju, znancih
● za denar ne vprašujem denar ni pomemben; pog. bi me čakali? Še vprašuješ izraža nepotrebnost, odvečnost vprašanja zaradi samoumevnosti, jasnosti odgovoravpraševáti se
zastavljati si kako vprašanje z namenom premisliti ga in najti odgovor: vprašujem se, kako naj stvar izpeljem / industrija se ne vprašuje, kam s strupenimi odpadki
vpraševáje zastar. vprašujé:
iskati koga, vpraševaje od hiše do hiše
vprašujóč -a -e:
vprašujoč otrok; prisl.: vprašujoče gledati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševáti -újem nedov. -ujóč, -eváje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vpraševánje; (-àt) (á ȗ) koga Otrok ~uje starše; vpraševati koga kaj ~ učenca matematiko izpraševati; vpraševati koga za koga/kaj ~ domačina za pot; vpraševati koga o kom/čem ~ znanca o zdravju; vpraševati koga po kom/čem ~ soseda po sorodnikihvpraševáti se -újem se (á ȗ) o čem ~ ~ ~ smislu življenja
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševáti -újem
nedov.koga kaj/koga za kaj z ustno ali pisno izraženo željo, zahtevo obračati se na koga z namenom, od njega kaj izvedeti, dobiti SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
vpraševáti -újem
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
vpraševáti – glej prášati
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševáti, -ȗjem, vb. impf. Fragen stellen, fragen; v. svẹ́ta, um Rath fragen, Levst. (Zb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševati nedovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
vpraševáti po -újem po
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
vpraševáti se -újem se
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
vpraševáti za -újem za
nedovršni glagol,
glagol govorjenja,
glagol ravnanja
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024
vrážar -ja m (ȃ) kdor na podlagi vraže, vraža) zdravi, preprečuje bolezni: tudi vražar bolniku ni mogel pomagati b) vedežuje: ob pomembnih odločitvah vpraševati za nasvet vražarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.
zadŕto nač. prisl. (ȓ) slabš. |nepopustljivo, zoprno|: ~ gledati, vpraševati; ~ natančen
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 8. 7. 2024.