eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
akcéptni akcéptna akcéptno pridevnik [akcéptni] STALNE ZVEZE: akceptni nalog ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. Akzept(auftrag) ‛akceptni, prejemni (nalog)’, iz Akzept ‛potrdilo o prejemu’, prevzeto iz lat. acceptum iz accipere ‛prejeti’ iz capere ‛ujeti, vzeti’
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
obligácija -e ž (á) 1. pravn. pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost, obveza: nastanek obligacije // knjiž. obveznost, dolžnost: ni prišel, ker ima druge obligacije 2. fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila; obveznica: izdati obligacije;
naložiti denar v obligacije / državne obligacije
obvéznica -e ž (ẹ̑)
fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila: izdati, podpisati obveznico; odškodnina bo izplačana v obveznicah / državne obveznice; obveznice posojila; obtok obveznic
vračílen1 -lna -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na vračilo1: vračilni rok / vračilne obveznosti
vračílo1 -a s (í)
1. kar se komu vrne: dobiti, prejeti vračilo / vračilo za škodo povračilo; vdanost jim je bila vračilo za pomoč
2. glagolnik od vračati ali vrniti: vračilo posojila; rok vračila / prosimo za čimprejšnje vračilo kot opozorilo prosimo, vrnite čim prej / zavlačevati z vračilom rokopisa z vrnitvijo; zastar. vračilo stroškov povrnitev
vračílo2 -a s (í) star. zdravilo: bolniku vsa vračila niso pomagala
vrnílo -a s (í) 1. knjiž. vračilo1:
vrnilo dolga 2. nar. lesa, ki se sama zapira: odpreti vrnilo
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
desetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) desetkraten: Sad je ~; ~o vračilo; pridelujejo ~o sadje desetero
devetéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) devetkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino devetero
..ílo -a s. prip. obr. (í)
1. 'vršilnik' dolbílo, rezílo
2. 'dejanje' vračílo
3. 'popredmeteno dejanje' berílo
petéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) petkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino petero
sedméren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) sedemkraten: ~ sad; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino sedmero
šestéren -rna -o množil. štev. (ẹ̑) šestkraten: ~ dobiček; ~a žetev; ~o vračilo; točiti ~o vino šestero
vračílo -a s (í) ~ za škodo; pojm. ~ posojila
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024
obvéznica -e
ž fin. vrednostni papir, ki prinaša vplačniku obresti in je podlaga za vračilo posojila
Slovar neglagolske vezljivosti
Slovar neglagolske vezljivosti, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
dôlg1-ásamostalnik moškega spolamaterialna ali nematerilna obveza, ki se mora enkrat izpolniti
- dolg koga/česa
- , dolg v čem
- , dolg iz česa, od kod
- , dolg za kaj
- , dolg na koga/kaj
- , dolg po čem, kod
- , dolg zaradi koga/česa
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
regrẹ̑s -a m
vrāčati vrȃčam nedov.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vračílọ 1., n. die Zurückerstattung, das Entgelt; brez vračila, unentgeltlich, Cig.; na v. delati (ne za plačilo), tako, da se z delom povrne delo, jvzhŠt.; die Vergeltung: vračilo prejeti, Jap. (Sv. p.).
vračílọ 2., n. das Heilmittel, die Arznei, Mur., Cig.
vračȋtvọ, n. = 2. vračilo, Kremp.-M., C.
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vračilo samostalnik srednjega spola
Matija Kastelec in Gregor Vorenc: Slovensko-latinski slovar
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vračilo s, redditio, povernenîe, vrazhilu, povrazhilu
Davčni terminološki slovar
Davčni terminološki slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
aktívna stránka -e -e ž
dávčne obrésti pred izračúnom dávčne obvéznosti ali terjátve -ih -i -- -- -- -- -- -- ž
dávčni postópek -ega -pka m
informatívni izračún dohodníne -ega -a -- m
izvršljívost -i ž
lastníški délež -ega -a m
mêjni znések za vračílo dávka -ega -ska -- -- -- m
odmérna odlóčba -e -e ž
posrédnik -a m
vračílo dávka -a -- s
zastáranje -a s
Pravni terminološki slovar
Terminološki slovar prava, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
absolútni zastarálni rók -ega -ega -a m
dolžníški vrédnostni papír -ega -ega -ja m
povračílo carínskih dajátev -a -- -- s
vračílo dávka -a -- s
zastarálni rók -ega -a m
zastáranje -a s
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
vraček ► vˈraːčėk -čka m
vračilo ► vraˈčiːlȯ -a s
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Jezikovne izbire: »izmenjalnica« ali »izmenjevalnica«Vedno pogosteje sta v rabi izraza izmenjalnica oziroma izmenjevalnica (npr. rabljenih oblačil). Kateri je ustreznejši?
Kako je prav: »vračilo« ali »vračanje« knjižničnega gradivaZanima me, katera formulacija je pravilnejša:
- zabojnik za vračanje knjižničnega gradiva
ali
- zabojnik za vračilo knjižničnega gradiva
Logicizem v jeziku: izbira priponskih obrazil (-alo, -ilo nasproti -nik)Zakaj je v slovenskem jeziku takšen nered pri končnicah besed?
Končnica -lo označuje neko preprosto pripravo, kakor recimo grebálo, druge besede pa izražajo mehanske naprave, pa se jim pristavlja ista končnica -lo, npr. letálo, vozílo, plovílo.
Zakaj ne letálnik, vozílnik, plovílnik?
Terminološka svetovalnica
Terminološka svetovalnica, www.fran.si, dostop 19. 7. 2024.
Hipotekarna kreditna pogodba
Naletela sem na izraz hipotekarna kreditna pogodba , ki je verjetno preveden angleški termin mortgage credit agreement , ki označuje pogodbo, ki zavezuje banko, da izplača uporabniku določen denarni znesek, ta pa se zaveže vrniti znesek in obresti, kar tudi zavaruje s hipoteko. Hipotekarna kreditna pogodba se pojavi tudi npr. v Zakonu o potrošniških kreditih (ZPotK-1). Moj pomislek je, ali je ta zveza sploh pravilna, saj po mojem razumevanju pomeni, da gre za kreditno pogodbo, ki je hipotekarna. Menim, da je to jedro problema. Precej boljša rešitev se mi zdi pogodba o hipotekarnem kreditu , saj poimenuje bistvo: hipotekaren je kredit (ne pogodba). Kaj pa vi menite? Kateri izraz je (bolj) pravilen?
Število zadetkov: 49