dołgovẹ́jnat, adj. langästig: dolgovejnata vrba, Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
grbováča, f. die Runzelige: vrba grbovača, Danj. (Posv. p.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
iva [īva]
samostalnik ženskega spolarastlina skrečnik, LATINSKO: Ajuga chamaepitys
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
mẹzgáti, -ȃm, vb. impf. 1) etwas Weiches (z. B. Trauben) treten, Z.; in Weichem einhergehen, C.; po blatu m., Dol.; bom videl, kdo mezga po njivi, Jurč.; po praproti mezgati v dolino, Jurč.; — 2) mẹ́zgati se, = v mezgi biti: vrba mezga, SlGor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
múzgati, -am, vb. impf. 1) quetschen, C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; (den Saft) aussaugen, C.; dete muzga namočen kruh ali jabolko, BlKr.; cukrene reči m., Štrek.; — 2) die ganze, unverletzte Rinde von einem frischen Stabe loslösen: vrba se da muzgati, C.; — lešniki se muzgajo t. j. se dajo lahko izrobkati, Gor.; — tudi: muzgáti.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
mužę́vən, -vna, adj. in vollem Safte stehend, saftend (von Bäumen im Frühjahr), Mur., Cig., Kr.; vrba je muževna, Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
muževẹ́ti, -ím, vb. impf. saften: vrba muževi, Zv., Zora.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
múžiti, -im, vb. impf. 1) die Rinde von den saftigen Zweigen ablösen, ohne sie zu verreißen; m. vrbo, vrba se da m.; — m. se, saftig sein, schälbar sein: vrba se muži, V.-Cig., Dol.; — 2) zerquetschen, C.; grozdje m., ogr.-C.; — etwas Weiches kauen, essen: hruške m., Rez.-C.; — mit zahnlosem Munde essen, C.; — m. si oči, sich die Augen reiben, C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
škala -e ž vrba (?):
ſo zitre, inu gosli na shkale tož. mn. obeiſili, ter milu ſe ſò jokali (V, 620) Zapis povzema verz iz SP Ps 137,2, v katerem je v vseh prevodih uporabljena beseda ‛vrba’, lat. V (po citatu iz Janeza Svetokriškega): in ſalicibus in medio ejus ſuſpendimus organa noſtra, Luter: Unsere Harfen hingen wir an die Weiden, die drinnen sind, sloven. standardni prevod: Na vrbe v njegovi sredi smo obesili svoje citre. Beseda ‛skala’ se pri Janezu Svetokriškem za razliko od sodobnikov nikdar ne piše z vzglasnim sh-, zato bi bila taka pomenska določitev dvomljiva. Razlogov, da bi v zapisu prepoznali izposojenko iz it. scala ‛stopnice, lestev’, ni videti. Beseda škala v pomenu ‛vrba’ sicer v slovenski literaturi kakor tudi v narečjih ni potrjena.
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vȋtvarica, f. vrba vitvarica, od katere se režejo vitve, Šenpas-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vŕba, f. 1) die Weide (salix); bela v., die weiße Weide, die Pottweide, der Felber (salix alba), Cig., Medv. (Rok.), Strp.; v. žalostinka, die Trauerweide (salix babylonica), Cig., Zora; = v. žalujka, Tuš. (R.); = uklonjena v., Rihenberk-Erj. (Torb.); = mila v., C.; — turska v., der Oleander, C.; — 2) črnosivkasta krava take barve, kakršne je vrba, C., Zemon (Notr.)-Erj. (Torb.); — 3) neka riba, Notr. Bistrica-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vr̀ba -e ž vrba: gda ſzo 'ze ſzvoje goſzli ſztariske na verbo poveſzili BKM 1789, 2b
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vrba [vŕba]
samostalnik ženskega spoladrevo vrba, LATINSKO: Salix
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vrba samostalnik ženskega spola
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
vrba ž, F
6,
amerina, beka, ali
verba;
frugiperda salix, nerodovitna
verba, katera obeniga ſadú ne da;
julus, zveit na
verbah, mazhize, pavola, katera od drevja doli lety;
salicetum, -ti, verbovje, kir
verbe rade raſtejo;
salix, -cis, verba;
vimen, -nis, vitre, ſhibize, ali veṡy, vſe ṡhlaht veṡy od bèke,
verbe, breiṡe, ſrabotje
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vrba -e
samostalnik ženskega spola
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vrba sam. ž ♦ P: 9 (TPs 1566, TC 1575, DC 1579, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vrbàča -e ž vrba: Na bregê vôd drevje raszté, naimre vrbacse i jôse KAJ 1870, 107
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vŕbica, f. dem. vrba; eine kleine Weide; — der Vogelknöterich (polygonum aviculare), Tuš. (B.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vr̀bnjek -a m vrba: logôvje vu sterih vszáko leto sze drva szekajo i táksi vrbnyecki AI 1875, br. 1, 6
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
vugiblív -a -o prid. 1. upogibljiv: Vrba má mládo veje vugiblivo AI 1878, 46 2. pregiben: genitivus casus je vugibliv KOJ 1833, 20; Steri szo ti dosztavek-vugiblivi zaposztavki AIN 1876, 26
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
žálostən, -stna, adj. traurig; ves ž. sem; ž. obraz; žalostno se držati; žalostni glasovi, žalostna pesen; žalostna novica; žalosten česa biti, über etwas traurig sein, C.; sam sebe sem ž., C.; — žalostna vrba, die Trauerweide, Erj. (Izb. sp.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
žalostníca, f. 1) das Trauergedicht, Cig., Jan.; — = žalostinka, Jan.; — 2) die Trauerblume, C.; — vrba ž., die Trauerweide, Jan., Cv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
žalȗjka, f. = vrba žalostnica, Cig., Zv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.
žlámborast, adj. innerhalb faulend, hohl; ž. les, M.; žlamborasta vrba, LjZv.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.