vreščánje -a s (ȃ) glagolnik od vreščati: prihod leva je povzročil vreščanje opic / cirkus se je tresel od vreščanja gledalcev
ópica -e ž (ọ̑) - 1. umsko zelo razvita žival z oprijemalnimi sprednjimi in zadnjimi okončinami in z naprej obrnjenimi očmi: opice plezajo po drevju, trgajo sadeže; opice v živalskem vrtu; vreščanje opic; posnema druge kot opica; skače kakor opica / cirkuška, dresirana opica
♦ antr. opica človek pitekantropus; zool. ozkonose opice z ozkim nosnim pretinom, ki živijo v Aziji in Afriki, Catarrhina; človeku podobne opice; širokonose opice s širokim nosnim pretinom, ki živijo v Južni Ameriki, Platyrrhina - 2. slabš. kdor nekritično posnema vedenje, ravnanje koga drugega: ta opica prevzame od svojih sošolcev vse potrebno in nepotrebno
// človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je prava opica / kot psovka opica neumna
papagáj -a m (ȃ) - 1. papiga: vreščanje papagajev; govori kot papagaj
- 2. slabš. kdor nekritično ponavlja mnenje, izjave koga drugega: saj ne misli samostojno, to je papagaj
uglušíti -ím dov., uglúšil (ī í) povzročiti, da se kaj ne sliši: preproga je uglušila korake
// s svojo glasnostjo povzročiti, da kdo (skoraj) ne sliši; oglušiti: vreščanje ga je skoraj uglušilo
drétje -a s (ẹ́) glagolnik od dreti se: vreščanje in dretje / dretje dojenčka ga ni motilo
kakadú -ja m (ȗ) velika avstralska papiga s perjanico na glavi: vreščanje kakadujev / črni kakadu
orangútan -a m (ȗ) človeku podobna opica z dolgimi sprednjimi okončinami, ki živi na otokih Borneo in Sumatra: vreščanje orangutanov; orangutani in šimpanzi
orangútanski -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na orangutane: orangutansko vreščanje / ekspr. ima orangutanski obraz
pápigin stil. papígin -a -o (ȃ; ȋ) pridevnik od papiga: papigino vreščanje