vrískati -am nedov., tudi vriskájte; tudi vriskála (í) - 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje: fantje so vriskali in peli; vesel je vriskal po polju; na plesu so vriskali / juhuhu, so vriskali
// ekspr. oglašati se z glasovi, izražajočimi veselje: harmonika je vriskala; preh. škrjanec vriska pomladno pesem / pesem je vriskala po vagonih se veselo razlegala
// oglašati se z visokimi, močnimi glasovi sploh: vriskati od bolečin, strahu; dekletce je vriskalo od veselja / tepen bo, da bo vriskal zelo
// ekspr. obliči so vriskali - 2. ekspr. biti, pojavljati se kje, izražajoč zelo visoko stopnjo veselja, razigranosti: ljubezen je vriskala v njem / opojnost jim vriska na obrazih
// biti tak, da vzbuja veselje, razigranost: topi se sneg in nebo vriska; pomlad je in vse vriska od sreče
● ekspr. njegovo srce vriska in poje zelo je vesel, razigran; ekspr. kar vriskalo je v njem od sreče bil je zelo srečen
vriskáje: glasno vriskaje so odpeljali balo
vriskajóč -a -e: vriskajoč so odhajali k vojakom; vriskajoča množica
úkati -am nedov. (ū) - 1. oglašati se z visokimi, močnimi, u-ju podobnimi glasovi, izražajoč veselje, razigranost: fantje, pastirji ukajo; ukati in vriskati / ukati po cesti
- 2. oglašati se z u-ju podobnim glasom: čuk, sova uka / nar. dolenjsko vlak uka
ukajóč -a -e: ukajoč nadaljevati pot; ukajoča sova
dúdati -am nedov. (ȗ) redko igrati na dude: začeli so prepevati, vriskati in dudati
júckati -am nedov. (ȗ) nar. severovzhodno vriskati, ukati: fantje juckajo; juckati od veselja
povriskávati -am nedov. (ȃ) v presledkih vriskati: pel je in povriskaval zraven; pren., ekspr. v gostilni povriskava harmonika
vrískanje tudi vriskánje -a s (í; ȃ) glagolnik od vriskati: izražati veselje z vriskanjem; vriskanje svatov / vriskanje nad doseženimi cilji