Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
alternírati -am nedov. in dov. (ȋ) knjiž. izmenoma se vrstiti, menjavati se: v glavni vlogi bosta alternirali znani igralki;
alternirati s soigralcem alternirajóč -a -e:
mat. alternirajoče zaporedje zaporedje, v katerem si izmenoma sledijo pozitivni in negativni členi
čréditi -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) agr. pasti živino s stalnim menjavanjem mesta na pašniku: redno črediti čréditi se
1. družiti se v večje skupine: srnjad se čredi v trope / oblaki se čredijo
2. nar. vrstiti se, menjavati se: delavci se čredijo pri delu, da ne opešajo / obiski so se neprestano čredili
kalejdoskópski -a -o prid.(ọ̑) nanašajoč se na kalejdoskop: kalejdoskopska slika / kalejdoskopski vtisi kalejdoskópsko prisl.:
kalejdoskopsko se spreminjati, vrstiti
nízati -am nedov. (ȋ) 1. spravljati, pritrjevati drobne, navadno istovrstne predmete drugega za drugim na kaj, zlasti na vrvico, žico: nizati bisere, jagode / nizati v venec / nizati na vrvico, žico 2. knjiž. delati, da je, prihaja kaj drugo za drugim: režiser je z občutkom nizal prizore / nizati besede v stavke; pren. nizati uspeh za uspehom; nizati zmage 3. publ. navajati1,
pripovedovati: nizati podatke v časovnem zaporedju;
nizati popotne vtise / skozi otroško duševnost niza vrsto pretresljivih usod prikazuje
● ekspr. govorniki so nizali svoje razprave na predsednikovo poročilo naslanjali, opiralinízati se knjiž.
vrstiti se, razprostirati se: okoli ravnine se nizajo gore / hiše se nizajo na obeh straneh ceste / ljudje so se nizali v dolgih vrstah
// vrstiti se, slediti si: sestanki so se nizali večer za večerom / minute so se nizale druga k drugi
vrstênje -a s (é) 1. glagolnik od vrstiti: vrstenje snopov / vrstenje pesmi / vrstenje dela in počitka 2. agr. kolobarjenje: večati pridelek z umetnimi gnojili in vrstenjem
vrstíti -ím nedov. (ī í) 1. knjiž. postavljati v vrsto: vrstiti snope;
vojaki se že vrstijo / vrstiti rože na grob saditi jih v vrsto2. zastar. delati, da je kaj v določenem zaporedju; razvrščati: vrstiti kaj po abecednem redu / režiser je vrstil točko za točko 3. knjiž., v zvezi z med uvrščati: teh hiš ni mogoče vrstiti med kmečke hiše;
vrstiti se med največje umetnike
● zastar. h glavni osebi je vrstil še druge ob glavni osebi je prikazoval; zastar. majoliko so vrstili iz rok v roke podajali so jo drug drugemuvrstíti se
1. navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje v večjem številu drug poleg drugega: ob cesti se vrstijo drevesa; nove hiše se vrstijo v klanec / po stenah se vrstijo najrazličnejše slike / ekspr. ogledujejo si palačo, dvorana se vrsti za dvorano
2. pojavljati se, nastopati drug za drugim: govorniki se vrstijo drug za drugim / prepevali so, vrstile so se domače in tuje pesmi / vrstili so se žalostni in veseli časi / ekspr. lepi dnevi so se vrstili več dni je bilo lepo
// pojavljati se, nastopati v večjem številu v manjših časovnih presledkih: v sušnem obdobju so se vrstili gozdni požari; vrstijo se sestanki / dogodki so se vrstili drug za drugim
3. prihajati pri čem izmenoma na vrsto: pri plačevanju sta se vrstila; v plesu se je vrstil s tovariši / vrstili so se, vsak dan je pometal drugi
● zastar. kozarec se je vrstil okrog je krožil
vrstèč -éča -e:
vrsteče se aretacije
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
porazvrstíti -ím dov. porazvŕstil -íla, nam. porazvrstít/porazvrstìt, porazvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ pesmi po vsebini
porazvrstíti se -ím se (í/ȋ í) Gledalci so se porazvrstili zadaj
prerazvrstíti -ím dov. prerazvŕstil -íla, nam. prerazvrstít/prerazvrstìt, prerazvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ ceste; ~ predmete
prevrstíti -ím dov. prevŕstil -íla, nam. prevrstít/prevrstìt, prevrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ čete
razvrstíti -ím dov. razvŕstil -íla, nam. razvrstít/razvrstìt, razvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ stole; ~ učence
razvrstíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ v sprevod
uvrstíti -ím dov. uvŕstil -íla, nam. uvrstít/uvrstìt, uvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj v kaj ~ članek v revijo; ~ otroke v sprevod; ~ vprašanje na dnevni red; ~ žival med zveri
uvrstíti se -ím se (í/ȋ í) v kaj ~ ~ ~ finale tekmovanja; ~ ~ na seznam
vrstíti -ím nedov. vŕsti -íte, -èč -éča; -íl -íla, -ít, -èn -êna; vrstênje; (-ít/-ìt) (í/ȋ í) neobč. kaj ~ snope |postavljati jih v vrsto|; neobč. vrstiti koga/kaj med koga/kaj Teh hiš ni mogoče ~ ~ kmečke hiše uvrščati
vrstíti se -ím se (í/ȋ í) Dogodki so se vrstili drug za drugim; vrstiti se z/s kom V plesu se je vrstil s tovariši; Pri plačevanju sta se vrstila
zvrstíti -ím dov. zvŕstil -íla, nam. zvrstít/zvrstìt; zvrščèn -êna; drugo gl. vrstiti (í/ȋ í) koga/kaj ~ otroke drugega za drugim; ~ račune po datumih
zvrstíti se -ím se (í/ȋ í) ~ ~ pri zdravniku
Sinonimni slovar slovenskega jezika
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
vrstíti se -ím se
nedov.1.
navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje v večjem številu drug poleg drugega 2.
pojavljati se, nastopati drug za drugim
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024
kapljáti -ám
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
kaj padati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Kri (mu) kaplja iz rane.
2.
knjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Skozi vrata avtobusa so začeli kapljati turisti.
3.
kdo dajati po kapljah kaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Zdravilo si je kapljal na kavno žličko.
pádati -am
nedovršni glagol,
glagol (procesnega/ciljnega/dogodkovnega) premikanja1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj prihajati v drug položaj iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Žito pada v posodo.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zaradi lastne teže premikati se navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
V hribih bo padal sneg.
3.
kaj pojavljati se iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje Svetloba pada na mizo.3.1.
Na zemljo /počasi/ pada noč.
4.
knjižno pogovorno kdo/kaj nenapovedano drug za drugim prihajati iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Z bojišč so v centre padale nasprotujoče si novice.
5.
v posplošenem pomenu kaj biti nižje v smeri navzdol iz/z/od/mimo/okoli/okrog koga/česa / proti komu/čemu / v/na/skozi/čez koga/kaj / po/pri/ob/na čem / pred/za/pod/nad/med kom/čim / kam / od/do kod / kje
Brki (mu) padajo čez ustnice.
6.
kdo/kaj v precejšnji meri nižati se
Vpliv (mu) pada.
7.
v posplošenem pomenu kdo/kaj drug za drugim biti osvojen/-n-o, izgubljati veljavo
Mesta so padala /brez odpora/.
8.
kdo/kaj drug za drugim biti ubit
(Na fronti) so padali možje in fanje.
9.
v oslabljenem pomenu kaj biti izrečeno
Med streljanjem so /glasno/ padali ukazi.
10.
knjižno pogovorno, čustvenostno, preneseno kaj časovno večkrat priti na kaj
Prazniki padajo na različne dneve.
11.
iz matematike kaj označevati hkratno večanje neodvisne spremeljivke in manjšanje odvisne spremenljivke
Funkcija pada.
Slovar slovenskih frazemov
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
lás Frazemi s sestavino lás:
bíti na lás podóben kómu/čému,
bíti si v laséh,
délati síve lasé kómu,
iméti lasé [počesáne, postrižene] na dèž,
kàj visí na lásu,
lasjé se jéžijo kómu,
lasjé so se najéžili kómu,
lasjé so šlì pokônci kómu,
na lás podóben kómu/čému,
ne délati sívih lás kómu,
ne popustíti níti za lás,
ne povzróčati sívih lás kómu,
ne premakníti se níti za lás,
ne spremeníti se níti za lás,
[níti] lasú ne skrivíti kómu,
povzróčati síve lasé kómu,
privléčen za lasé,
privléči kàj za lasé,
púliti si lasé,
skákati si v lasé,
skočíti si v lasé,
viséti na lásu,
za lasé privléčen,
za lás je mánjkalo,
za lás uíti čému,
življênje kóga visí na lásu
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
dezertȋrati -am dov. in nedov.
disertácija -e ž
inserȃt -a m
sérija -e ž
sọ̑rta -e ž
vŕsta -e ž
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
mẹ́njati, -am, vb. pf. (impf.) 1) wechseln; zlat denar m.; konje m.; — 2) m. s kom, mit jemand tauschen; ne menjam z nikomer; — 3) m. se, wechseln; vreme se menja; — m. se v čem s kom = vrstiti se, wechselweise, abwechselnd etwas thun, Cig.; — m. se = srečati se, an einander vorüber kommen, Gor.
redíti 2., -ím, vb. impf. 1) reihen, ordnen, Mur., Cig., Jan., C.; — leiten, Hal.-C.; — r. se = vrstiti se: r. se v užitku kakega zemljišča, Dol.; — 2) machen, schaffen, verfertigen, ogr.-C., Mik.; r. stole, moste, ogr.-Valj. (Rad); — tudi: rę́diti, -im, ogr.-Valj. (Rad).
vrstáti se, -ȃm se, vb. impf. = vrstiti se: vrsta se druga zgodba za drugo, Zv.
vrstíti, -ím, vb. impf. in eine Reihe stellen, reihen, Mur., Cig., Jan.; — nach der Art ordnen, classificieren, Cig., Jan.; — der Reihe nach reichen: majoliko so vrstili iz rok v roke, Jurč.; — v. se, abwechseln, sich ablösen, nach der Reihe abwechselnd thun; dnevi in noči se vrstijo; vrstimo se pri delu; der Reihe nach gelangen: Od brata do brata vrsti se bokal, Levst. (Zb. sp.).
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
čréditi se tudi čréjditi se -im se nedov. zbirati se, vrstiti se: csrejditi KOJ 1833, 180; sze vu pobo'snih peszmah csrejdijo KOJ 1845, 95; vküp sze csrêdijo prôti meni TA 1848, 46
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
vrstiti se [vrstīti se vrstím se]
nedovršni glagolpojavljati se drug za drugim; menjavati se
Črnovrški dialekt
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
Kostelski slovar
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.
črediti se ► čˈrėːdėt se -ėn se nedov.
vrstiti se ► ˈvr̥stit se -in se nedov.
Število zadetkov: 37