Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 20. 7. 2024.
rúpa -e ž (ú) odprtina v kraških tleh, navadno manjša: žival je padla v rupo;
voda se steka v bližnjo rupo;
globoka rupa;
rupa pod vrhom gore // nar. jama, kotanja: v rupi za hišo se nabira voda; dolinice in rupe / v rupi skrita hiša v vrtači, globeli
♦ anat. zatilnična rupa odprtina v zatilnici, skozi katero prehaja hrbtenjača v možgane
vrtáč -a m (á) zastar. vrtalec: vrtači, rezkarji in strugarji
vrtáčast -a -o prid. (á)
1. podoben vrtači: vrtačasta globel
2. poln vrtač: vrtačast svet
Število zadetkov: 3