Tiskanje

vŕt -a m, mn. vrtôvi (ȓ ŕ)
1. manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline: okrog hiše je vrt; urediti vrt; iti na vrt; delati na vrtu; lep, velik vrt; vaški vrtovi; uta na vrtu; kupiti hišo z vrtom / biološki vrt na katerem se prideluje brez uporabe kemičnih gnojil in kemičnih pripravkov za zatiranje bolezni, škodljivcev in plevela; cvetlični, okrasni, zelenjavni vrt; sadni vrt sadovnjak
// ekspr. drevje, cvetje, ki raste na takem zemljišču: vrt je že ozelenel; cvetoč vrt
2. negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih: gostje se sprehajajo po vrtu; grajski, samostanski vrt / bivalni vrt urejen za sprostitev, druženje; vatikanski vrtovi / vznes. božji vrt pokopališče; knjiž. edenski vrt raj, paradiž; star. javni vrt park; vznes. vrt miru pokopališče
// ekspr. območje posebnih naravnih lepot: Slovenija naj bi bila vrt Evrope / cvetje iz vrtov književnosti
3. posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala: restavracija ima vrt; na vrtu ne strežemo / gostilniški vrt
4. s prilastkom zemljišče, na katerem se gojijo rastline, živali, zlasti za študijske in splošnoizobraževalne namene: botanični, pomološki vrt; šolski vrt; živalski vrt
● viseči vrtovi nekdaj terasasti vrtovi v kraljevem gradu v Babilonu
♦ vrtn. okenski vrt okno, prirejeno za gojitev rastlin; zimski vrt prostor v javnih, stanovanjskih zgradbah z večinoma velikimi rastlinami za okras in, zlasti v zimskem času, za gojenje

vrtnína -e ž (ī)
zelenjava, ki se goji na vrtu: pridelovati vrtnino / gojenje vrtnin; špinača, solata in druge vrtnine / vložena vrtnina

zélnik -a [zeu̯nik tudi zelnik] m (ẹ̄)
manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje: spravljati zelje z zelnika; koza mu je ušla v zelnik
● ekspr. to ni zraslo na njegovem zelniku tega ni sam dognal; to ni njegov domislek; ekspr. tam imajo asfalt skoraj do vsakega zelnika asfaltirane imajo tudi manj pomembne poti; šalj. hoditi komu v zelnik dvoriti njegovi ženi ali dekletu; vtikati se v zadeve, kjer ima že on svoje načrte, namene

vrtnína -e ž, snov. (í) pridelovati ~o; solata, špinača in druge ~e

vŕt -a m

1.

manjše zemljišče, navadno blizu hiše, na katerem raste trava, drevje, se goji vrtnina, okrasne rastline

SINONIMI:

knj.izroč. ograd1

2.

negovano zemljišče z okrasnim rastlinjem, navadno za sprehode, oddih

SINONIMI:

zastar. divnjak

3.

posebej urejeno zemljišče kot del gostinskega lokala

SINONIMI:

gostilniški vrt

BESEDNE ZVEZE S SINONIMI:

terasasti vrt

živalski vrt

GLEJ ŠE: alpinetum, biovrt, park, pokopališče, pokopališče, raj1, raj1, sadovnjak

vrtnína -e ž

GLEJ SINONIM: povrtnina

zélnik -a m

manjše zemljišče, na katerem se goji vrtnina, zlasti zelje

SINONIMI:

zeljnik

pot-ísamostalnik ženskega spola

ozek pas zemljišča za hojo, vožnjo v določeni smeri ali smer poteka česa
- pot skozi/čez kaj, kod
proces, potek, razvoj, življenje česa, koga
- pot česa/koga

PREDLOŽNE PODIZTOČNICE:

pot od/iz/do
, pot v/na
, pot k/proti
, pot za
, pot med

vrtnína, f. coll. die Gartengewächse: vrtnino z vodo poškropiti, Vod. (Izb. sp.); die Gartenerzeugnisse, C.; gorje vam, ki desetinite vrtnino! Jap. (Sv. p.).

vrtovína, f. 1) = vrtnina, die Gartengewächse, C.; — 2) die Gartenerde, C.

vrtnina [vrtnína] samostalnik ženskega spola

zelenjava, ki se goji na vrtu; povrtnina

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

Slovenski pravopis

Sinonimni slovar slovenskega jezika

Slovar neglagolske vezljivosti

Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar

Slovar Pohlinovega jezika