abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í)
ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
botulín -a m (ȋ)
1. strup bakterije Clostridium botulinum, ki ob zaužitju povzroča botulizem: Pred leti so našli nekaj strupenega v majonezi, pred časom pa so v premazu za tiramisu odkrili botulin, ki menda povzroča huda obolenja
2. farm. strup bakterije Clostridium botulinum, ki je v majhnih odmerkih rabljen kot zdravilo pri povečanem delovanju mišic ali žlez; botoks: Na spletnih klepetalnicah ugledna zdravniška imena svetujejo odstranjevanje lojnih žlez ali vsaj vbrizgavanje botulina, ki bo za določen čas – običajno tri mesece – omrtvičil žleze E po bakteriji Clostridium botulinum
pedométer -tra m (ẹ́)
priprava za štetje korakov; merilnik korakov: Vsak dan bi morali narediti vsaj 10.000 korakov – priskrbimo si pedometer, ki jih bo štel E ← agl. pedometer, nem. Pedometer iz lat. pēs 'noga' + (↑)méter
klíping1 -a m (ȋ) 1. storitev spremljanja poročanja medijev za določenega naročnika: spremljati javni kliping; izdelava spletnega klipinga; Za legalno delovanje agencij za kliping je treba skleniti pogodbe z medijskimi hišami oziroma lastniki avtorskih pravic ali uvesti zakonito licenco 2. nav. mn. iz medijev izbran članek, ki se nanaša na določeno podjetje, ustanovo ali posameznika: Iz klipingov je razviden širši kontekst referendumske iniciative E ← agl. clipping iz clip v pomenu 'izrezati'klíping2 -- v prid. rabi
kliping agencija; Ureditev razmer oziroma sporazum z vsemi slovenskimi mediji bi verjetno podražil tudi kliping storitve, ki se zdijo vsaj medijskim hišam precej poceni
krónskiSSKJ -a -o prid. (ọ̑) krónska príča -e -e ž, člov. (ọ̑, í) pravn.
kdor lahko v sodnem ali upravnem postopku odločilno vpliva na izid postopka: kronska priča obrambe; kronska priča tožilstva; zaslišanje kronske priče; Hvaležno so vzeli konvertita v svoj tabor kot kronsko pričo
krónski zamášek -ega -ška m (ọ̑, ȃ)
kovinski zamašek za steklenice: Z začasnim kronskim zamaškom napolnjene steklenice pustimo ležati vsaj 15 mesecev, lahko pa tudi več let
ledéniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) ledéna trgátev -e -tve ž (ẹ̑, ȃ)
trgatev, ki se opravi, ko je povprečna dnevna temperatura v treh dneh pred trgatvijo od minus sedem do minus pet stopinj Celzija: V vinorodni deželi Posavje bo v teh dneh vsaj sedem ledenih trgatev
ledéni čáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
hladna negazirana brezalkoholna pijača iz čaja: pločevinka ledenega čaja; Mi lahko podaš tiste velike kozarce za ledeni čaj?
ledéno víno -ega -a s (ẹ̑, í)
vino iz grozdja, natrganega na ledeni trgatvi: pridelati ledeno vino; Vsak dan se spusti v temačno klet in spremlja zorenje svojega ledenega vina
osébniSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) osébna števílka -e -e ž (ẹ̑, ȋ)
zaporedje številk, navadno štirimestno, ki posamezniku omogoča uporabo plačilne kartice, mobilnega telefona; PIN, PIN-koda: zamenjava osebne številke; Osebno številko za kartico si takoj po prejemu zapomnite in uničite ovojnico, v kateri ste jo prejeli
osébni računálnik -ega -a m (ẹ̑, ȃ)
računalnik z operacijskim sistemom za enega uporabnika; PC: Vsaj štiri petine Švedov, starih med 16 in 64 let, ima v svojem gospodinjstvu osebni računalnik, med njimi ga vsak dan uporablja 39 odstotkov moških in 24 odstotkov žensk
osébni stečáj -ega -a m (ẹ̑, ȃ) pravn.
sodni postopek, v katerem se ugotavljajo obveznosti upnikov do prezadolženih fizičnih oseb, samostojnih podjetnikov in možnosti za poravnavo: postopek osebnega stečaja; Stečaj zapuščine in osebni stečaj sta dve pomembni novosti, ki ju prinaša predlog zakona o finančnem poslovanju
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
prátiSSKJ pêrem nedov. (á é) práti denár pêrem -- nedov. (á, á; é) ekspr.
spravljati nelegalno pridobljeni denar v legalni obtok z namenom zabrisati njegov izvor: Kdo je stal za njima, kdo vse jima je pomagal prati denar in za koga še sta prala denar, doslej ni znano oziroma vsaj ni objavljeno
vélikiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑) véliki bràt -ega bráta m, živ. (ẹ̑, ȁ á) ekspr.
država, ustanova, ki zbira podatke o ljudeh zaradi nadzora nad njimi: država velikega brata; nadzor velikega brata; pod budnim očesom velikega brata; Veliki brat, ki se ga tako bojijo zagovorniki demokracije, se vriva v naša življenja že povsod, zakaj se ne bi potem še tam, kjer bi lahko zavaroval ali vsaj maščeval nedolžne žrtve
véliki mèt -ega méta in mêta m (ẹ̑, ȅ ẹ́; é)
kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju: biti pripravljen za veliki met; Američana se že vrsto let drži sloves večno drugega, toda v 47. nastopu na enem izmed štirih največjih turnirjev se mu je posrečil veliki met
véliki pòk -ega póka in pók -a m (ẹ̑, ȍ ọ́; ọ̑)
1. eksplozija snovi, s čimer naj bi nastalo vesolje; prapok: teorija velikega poka; Trenutno veljavne fizikalne teorije odpovedo, kadar od njih pričakujemo opis prvega trenutka velikega poka, ko je bila vsa materija vesolja stisnjena na drobcen obseg
2. pomemben dogodek, ki ga navadno spremlja hitra razširitev česa: čakati na veliki pok; širitev Evropske unije po načelu velikega poka z istočasno pridružitvijo več držav; Uvedba evra po metodi velikega poka je bila v Sloveniji celo hitrejša in bolje organizirana kot v nekaterih državah, ki so uvedle evro leta 2002
vróčiSSKJ -a -e prid. (ọ́) vróča línija -e -e ž (ọ́, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča telefonska linija (1), vroči telefon (1): Za zdaj naj bi bili bolj pozorni na okolico in poklicali vročo linijo, če bi zaznali kaj sumljivega
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča telefonska linija (2), vroči telefon (2): Po sklepu sodišča je treba zaposlenim na vročih linijah, ki si denar služijo s pripovedovanjem opolzkih zgodbic v telefonsko slušalko, zagotoviti enake pravice kot vsem drugim delavcem
vróča telefónska línija -e -e -e ž (ọ́, ọ̑, í)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroči telefon (1): Noč in dan je odprta vroča telefonska linija, na katero sprejemajo opozorila meščanov na sumljivo vedenje v njihovi okolici
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroči telefon (2): Število oglasov za vedeževalske storitve strmo narašča in preti, da bo v bližnji prihodnosti ogrozilo železni repertoar bujnih bejb v okvirčkih z vročimi telefonskimi linijami
vróča típka -e -e ž (ọ́, ȋ)
tipka ali kombinacija tipk na tipkovnici računalnika, telefona, ki sproži določeno funkcijo ali program: Številčne tipke lahko delujejo kot vroče tipke, ki omogočajo dostop do izbrane funkcije le s pritiskom ene tipke
vróča žémljica -e -e ž (ọ́, ẹ̑) nav. mn., ekspr., v zvezi s kot
blago, ki hitro poide oziroma se dobro prodaja: kupovati se kot vroče žemljice; prodajati se kot vroče žemljice; Večina vstopnic za tekme je pošla kot vroče žemljice
vróči stòl -ega stôla [stou̯] m (ọ́, ȍ ó) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stolček: Iščemo človeka, ki bo na vročem stolu sedel vsaj do konca kvalifikacij za svetovno prvenstvo
vróči stôlček -ega -čka [stou̯čək] m (ọ́, ō) ekspr.
položaj, delovno mesto, na katerem je oseba izpostavljena javnemu ocenjevanju, javni presoji, kritiki; vroči stol: Legendarni vratar, tedaj v vlogi selektorja, se je zaradi rušilnega plazu kritik na račun sloga igre odpovedal vročemu stolčku
vróči telefón -ega -a m (ọ́, ọ̑)
1. telefonska povezava z ustanovo, ki daje ali zbira posebne informacije; hot line (1), vroča linija (1), vroča telefonska linija (1): Vroči telefon lahko uporabljajo državljani v tujini, če zaidejo v težave
2. telefonska povezava, po kateri je mogoče poslušati erotične zgodbe ali sodelovati v erotičnem pogovoru; hot line (2), vroča linija (2), vroča telefonska linija (2): Neki Italijan je zavrtel številko vročega telefona, pa se mu je iz spalnice oglasila – lastna žena
apnêja -e ž (ȇ) med.
začasna prekinitev dihanja, zlasti med spanjem: Pogosto so vzrok nespečnosti apneje v spanju, to pomeni prenehanje dihanja za vsaj deset sekund, ponavadi pa trajajo 30 do 40 sekund ali celo dlje E ← nlat. apnoea ← gr. ápnoia 'brezvetrje, odsotnost dihanja'
bájsa -e ž, člov. (ȃ) ekspr.
debela ženska; bajsika: Če ne bi vsak dan vsaj pol ure tekla, bi bila prava bajsa E ↑bájs
bíometeorológ -a [bijometeorolog-] m, člov. (ȋ-ọ̑)
strokovnjak, ki proučuje vpliv vremena, podnebja na žive organizme, zlasti na človeka: Zdaj biometeorologi vsaj v grobih potezah že znajo ustvariti značilno sliko za vremensko občutljive E po zgledu agl. biometeorologist iz (↑)bio... + (↑)meteorológ
demonopolizácija -e ž (á)
odprava monopola: Zaradi demonopolizacije vodilne družbe pričakujejo hudo konkurenco, vsaj tri do štiri močne tekmece E (↑)demonopolizírati
eskadêjevski -a -o prid. (ȇ)
ki se nanaša na Slovenske krščanske demokrate; SKD-jevski: eskadejevski poslanci; eskadejevski volilci; eskadejevska politika; Na kongresu naj bi spremenili ime in logotip stranke, s čimer pa vsaj eskadejevski del stranke ni preveč zadovoljen E ↑SKD-jevski
faksíran -a -o prid. (ȋ)
poslan po faksu: faksirano sporočilo; Faksiran dokument vsaj začasno nadomešča original E ↑faksírati
famózno prisl. (ọ̑) ekspr.
1. izraža splošno priznano veliko vrednost ali veljavo: Erazem Rotterdamski, avtor Hvalnice norosti, je famozno rekel, da je v deželi slepih kralj ta, ki ima vsaj eno oko
2. izraža preseganje stvari svoje vrste po pomembnosti, kakovosti; odličnoSSKJ: V sodbi je cel kup formulacij, ki se mi zdijo sporne, a moram priznati, da so famozno formulirane E (↑)famózen
fintírati -am nedov. (ȋ)
1. pog. z določenim namenom zavajati koga v zmoto; varatiSSKJ: Arthur je svoje viteze dobro fintiral: da se ne bi tepli za stolčke, jih je posedel za okroglo mizo
2. šport. žarg. pri športni igri delati gib, ki naj zmede nasprotnika: Običajno pri strelih z bele točke uspešno fintira vratarja, to pot pa je močno sprožil strel vsaj meter mimo leve vratnice E (↑)fínta
getoizíran -a -o in getizíran -a -o prid. (ȋ)
1. ki je prisiljen živeti na določenem območju, izoliran od drugih družbenih skupin, navadno v slabih razmerah: getoizirane skupnosti; Oster obračun z demonstranti so vsaj po tihem odobravali številni Francozi, prestrašeni zaradi izgube nacionalne identitete, islamizacije in nasilja tolp getoiziranih priseljencev
// ki je v zvezi z izolacijo družbene skupine od drugih družbenih skupin: getoizirana naselja; getoizirano območje; Velika večina se je nastanila v getoiziranih četrtih mestnega juga ali v na novo porajajoči se črnski četrti na zahodu Chicaga
2. ki je omejen na izoliranem (družbenem) prostoru, s čimer se omeji, zmanjša njegova družbena vloga: getoiziran jezik; Boril se je za novatorsko, družbenokritično in velikokrat getoizirano umetnost in kulturo E ↑getoizírati
glisírati -am nedov. (ȋ)
pluti tako, da se plovilo pri večji hitrosti dvigne iz vode in na krilcih ali z zadnjim delom drsi po gladini: Ladje morajo pluti najmanj 300 metrov od obale, čolni, ki glisirajo, vsaj 250 metrov od obale E nem. glissieren ←frc. glisser 'drseti'
humanístika -e ž (í)
1. področje znanosti, ki zajema vede, ki proučujejo sledi človeške duhovne in materialne dejavnosti v času in prostoru: slovenska humanistika; področje družboslovja in humanistike; Na eni strani je humanistika pripeta na močno tradicijo, hkrati pa se mora prilagajati spremembam v duhovni in družbeni strukturi sodobnega človeka
2. dela s tega področja: Leposlovje, humanistika in druga neprofitna, a kulturno pomembna literatura na tako majhnem trgu, kot je slovenski, ne more preživeti
3. pog. fakulteta za humanistične vede: Koprska humanistika je dokončno dobila zeleno luč države in lahko maja uradno razpiše vpis za vsaj dva programa E iz (↑)humán po zgledu (↑)romanístika
jackpot -a cit. [džêkpot] m (ȇ)
glavni dobitek pri igrah na srečo ali na tekmovanju: atletski jackpot; To, da je jackpot padel trikrat na treh avtomatih, ki so drug ob drugem, je dalo iskalcem sreče dodobra misliti E ← agl. jackpot iz jack 'fant (pri kartah)' + pot 'lonec', ker se je višanje vložkov lahko začelo le, če je vsaj en igralec imel v rokah vsaj par fantov
kameleónka -e ž, člov. (ọ̑) ekspr.
ženska, ki pogosto spreminja svoj videz, slog oblačenja: Je prava kameleonka, vsaj kar se tiče pričesk E (↑)kaméleon
klošárjenje -a s (á)
brezdomski, potepuški način življenja: Le redki se zavestno odločijo za klošarjenje, saj jih k temu, vsaj na začetku, prisilijo življenjske okoliščine E ↑klošáriti
kolumnístični -a -o prid. (í)
ki je v zvezi s kolumnisti ali kolumno: kolumnistično pisanje; Tukaj in zdaj me je prvič v življenju zamikalo, da bi po vzoru enega od svojih kolumnističnih kolegov uporabila vsaj pet klicajev E ↑kolumníst
legalízem -zma m (ī)
dosledno, strogo upoštevanje pravne zakonodaje: fanatični legalizem; Togost in dlakocepski legalizem, ki nam v začetku devetdesetih nista bila všeč, zdaj pomenita vsaj nekakšno jamstvo E ← agl. legalism, nem. Legalismus iz (↑)legálen
ločljívostSSKJ -i ž (í)
1. število slikovnih točk, ki jih naprava za predstavitev podatkov prikaže uporabniku; resolucija (1): visoka ločljivost; Mislim, da je najpomembnejša ločljivost zaslona, saj je jasno, da si uporabnik želi vsaj takšno kakovost slike, kot jo lahko opazuje na televizijskem zaslonu
2. število slikovnih točk, ki sestavljajo fotografijo, videoposnetek; resolucija (2): Če je ločljivost slike manjša od ločljivosti zaslona, nam program sliko po želji razpostavi čez ves zaslon E (↑)ločljív
mamográm -a m (ȃ) med.
rentgenska slika dojke, narejena z mamografom: odčitavanje mamogramov; Vsak mamogram bi morala pregledati vsaj dva radiologa E ← agl. mammogram iz lat. mamma 'dojka' + (↑)grám
numerológinja -e ž, člov. (ọ̑)
ženska, ki se ukvarja z numerologijo: Priznana slovenska numerologinja si je že vsaj trikrat spremenila ime in priimek E ↑numerológ
pedalíranje -a s (ȋ)
1. pritiskanje na pedal kolesa: enonožno pedaliranje; Brez električnega pogona gre pedaliranje prav lahko, ker je konstrukcija kolesa posrečena
2. ekspr. vožnja s kolesom: Na čakalni listi je bilo vsaj 200 pedaliranja željnih in na koncu je Kras doživelo kar 700 kolesarjev, če ne še kakšen več E ↑pedalírati
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
1. odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: Permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali in jih kombinira z naravnimi značilnostmi pokrajine
2. na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: Permakultura je sistem, ki vsaj teoretsko predvideva načrtovanje na mnogo večjih površinah, kot je petsto kvadratnih metrov
3. gibanje, ki zagovarja tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture; Permakultura je svetovno gibanje, ki si je najprej prizadevalo za pridelovanje zdrave hrane, zdaj pa sega tako rekoč že na vsa področja, celo na področje trgovine E ← agl. permaculture iz (↑)perma(nénten) + (↑)(agri)kultúra
piknikíranje -a s (ȋ) pog.
prirejanje piknikov: Od pomladi do jeseni je pri nas doma piknikiranje del redne prehrane; vsaj dvakrat tedensko pripravljamo kosila na prostem E ↑piknikírati
pórcijski -a -o prid. (ọ́) ki je namenjen za določeno, natančno odmerjeno količino jedi: porcijski modelček; porcijski pekač; porcijska riba; Iz kletk ribogojnice je ob zadnjem neurju pobegnilo kar 200.000 brancinov, med katerimi je vsaj 50 tisoč brancinov že pridobilo porcijsko velikost (okoli 35 dag) E (↑)pórcijapórcijsko prisl. (ọ́)
porcijsko razdeliti; porcijsko narezan; Super je, če že omako in testenine porcijsko zmešate, preden gre oboje na krožnik
prèdprijáva -e ž (ȅ-ȃ)
1. najava prijave: predprijava tekmovalcev; Predprijava je zaželena vsaj tri dni pred odhodom
2. sporočilo o taki najavi: poslati predprijavo; Predprijave zbirajo po telefonu ali e-pošti E (↑)pred... + (↑)prijáva
ránčSSKJ -a m (ȃ)
1. turistična kmetija, kjer se ukvarjajo tudi z živinorejo in je v ponudbo navadno vključena tudi možnost jahanja: V središču vasi je ranč, ki je uspešno združil naravo Triglavskega narodnega parka in ljubezen do konj, ki jih poskušajo pobliže predstaviti tudi obiskovalcem
2. pog. počitniška hiša na deželi, navadno v naravnem okolju, s pripadajočim vsaj manjšim travnikom: Ob koncu tedna gre navadno na svoj ranč E ← agl. ranch ← amer. špan. rancho 'skupina kolib, majhna kmetija' iz stšpan. ranch(e)arse 'nastaniti se' ← stfrc. se ranger 'razporediti se' iz (↑)ráng
reprocesírati -am dov. in nedov. (ȋ)
ločiti uporabne materiale iz uporabljenega, izrabljenega goriva: Vodstvo države je sporočilo, da so iz goriva v reaktorjih reprocesirali 8000 plutonijevih palic, kar je dovolj za izdelavo vsaj še ene jedrske bombe E iz (↑)re… + (↑)procesírati
resetírati -am dov. in nedov. (ȋ)
1. ponastaviti napravo, pogosto s ponovnim zagonom: resetirati računalnik; Kadar virusi v računalniku napravijo tako zmedo, da programske operacije ne delujejo več, nam ne preostane drugega, kakor da ga resetiramo
2. ekspr. obnoviti, oživiti: Ali je dejansko nujna neka velika svetovna vojna, da se vsaj minimalno resetirajo najosnovnejši parametri kolektivnega razuma? E ← agl. reset iz (↑)re… + set 'postaviti, namestiti'
rólati -am nedov. (ọ̑) 1. voziti se z rolerji: Če znate rolati, se boste laže naučili tudi drsati, saj že obvladate ravnotežje 2. pog. zvijati cigarete: Če uživalci mehkih drog ne morejo javno rolati, lahko zdaj javno pijejo vsaj svojo priljubljeno osvežilno pijačo 3. pog. predvajati, reproducirati glasbo, posnetke: Anglija postaja nemogoče komercialna, klubska scena ni za nikamor, vsi rolajo isto brezzvezno glasbo E ← agl. roll, prvotno 'valjati, kotaliti'rólati se -am se nedov. (ọ̑) pog., s smiselnim osebkom v dajalniku
mešati se: Od predvolilnega vzdušja se nam že rola; zdržati moramo še poldrugi mesec
samohódstvo -a s (ọ̑)
dejstvo, da je kdo samohodec: Pozimi absolutno odsvetujemo samohodstvo; v gore naj bi se podajali vsaj v paru E (↑)samohódec
sámozaposlíti se -ím se dov. (ȃ-ī ȃ-í)
ustanoviti svoje podjetje in se zaposliti v njem: Če se delavec samozaposli in ob tem prejme subvencijo, mora ohraniti status samostojnega podjetnika vsaj dve leti E (↑)samo... + (↑)zaposlíti
skating -a cit. [skêjting-] in skêjting -a m (ȇ)
tehnika teka na smučeh, pri kateri je gibanje podobno drsanju: V prvem krogu skatinga sem še skušala teči z najboljšimi, potem pa sem dojela, da ne morem | Tekaško progo za skejting in ob njej smučino za klasični korak je treba s teptalci vleči vsaj vsak drugi dan E ← agl. skating iz ↑skêjt
spromovírati -am dov. (ȋ)
razširiti poznavanje, ugled koga, česa v javnosti: Vsako sezono je znal spromovirati vsaj eno novo zvezdo evropske košarke E (↑)promovírati
surfer -ja cit. [sə̀rfer] m, člov. (ə̏)
1. kdor se vozi po vodi stoje na jadralni deski; deskarSSKJ, jadralec na deski, srfar (1): Vsak prosti trenutek preživim na vodi in lahko se pohvalim, da sem že prav spodoben surfer
// kdor se vozi po valovih z desko brez jadra; srfar (1//): Na koralnem grebenu, ki obkroža otok, se lomijo velikanski valovi, kjer svoje znanje preizkušajo pogumnejši surferji
2. kdor pregleduje strani na svetovnem spletu; brskalec, deskar (2), srfar (2): Odkar uporabljam internet, vsak dan komuniciram vsaj z desetimi povsem neznanimi surferji po internetu E ← agl. surfer iz ↑surfati
šóker -ja m (ọ́) pog.
1. električna priprava za kratkotrajno paraliziranje človeka ali živali; elektrošoker, paralizator: električni šoker in solzilec; uporaba šokerja; Šoker v telo spusti električni sunek z močjo 50.000 voltov in je po raziskavah iz Kanade in Združenih držav Amerike neposredno povzročil vsaj sedem smrti
2. umetniško delo s presenetljivo, srhljivo vsebino, zlasti film: akcijski šoker; hollywoodski šoker; Nizkoproračunski, preprosti in vsega odvečnega okleščeni francoski šoker ima vse, kar je imel žanr grozljivke v svojih najboljših časih pred tridesetimi leti E (↑)šók
tehnikálija -e ž (á)
1. podatek, ki je zanimiv in razumljiv predvsem strokovnjakom in specialistom kake stroke: Podrobno poznavanje tehnikalij ni nujno, dobro pa je vsaj približno vedeti, kaj podpira vaš blog, da boste imeli pri nameščanju orodij manj težav
2. nebistvena, nepomembna podrobnost: Predlagam, da bi zadevo uredili v obliki amandmaja poslanske skupine, čeprav gre za čisto tehnikalijo, da ne bi bilo potem zapletov pred objavo v Uradnem listu
3. tehnični izdelek: Trenutno najbolj aktualna, se pravi modna, trendovska tehnikalija so GSM telefoni, ki bodo pa najbrž kmalu izgubili avro celo v deželah tranzicije in postali nekaj običajno koristnega E ← nem. Technikalie iz (↑)téhnika
windsurfing -a cit. [víntsə̀rfing-] m (ȋ-ə̏)
šport, pri katerem se stoji na jadralni deski in vozi po vodi s pomočjo vetra; deskanje (1), jadranje na deski, surfanje (1): Poletje sem preživela na morju, kjer sem obiskovala tečaj windsurfinga in se borila z vetrom vsaj dve uri na dan E ← agl. windsurfing iz wind 'veter' + ↑surf