eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
àh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj1.1. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nezadovoljstvo, nad čim negoduje, navadno očitajoče
2. izraža, da govorec želi ublažiti pomen izrečenega
3. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost3.1. izraža, da govorec občuti vznesenost
3.2. tudi s ponovljeno črko h izraža, da govorec občuti nostalgijo
3.3. izraža, da govorec občuti hrepenenje po tem, kar je vsebina naslednjega stavka
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. izraža čustveno podkrepitev izjave5.1. uporablja se za čustveno podkrepitev pritrjevanja ali zanikovanja
FRAZEOLOGIJA: biti oh in ah, oh in ah, Ah ja. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȁh, rus. áh, češ. ach; imitativna beseda, ki posnema vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. ach, amer. angl. uh, lat. āh, ↑a - več ...
òh in ôh medmet1. izraža, da govorec občuti žalost, obžaluje kaj
2. izraža, da govorec občuti umirjeno veselje, radost, vznesenost
3. izraža, da govorec čuti željo, hrepeni po čem
4. izraža, da se govorec nenadoma česa domisli, spozna kaj
5. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svojo izjavo5.1. kot členek uporablja se, ko govorec poudarja svoje pritrjevanje ali zanikovanje
5.2. kot členek uporablja se pred ponovljenim izrazom, izrazom enakega pomena, ki ga govorec želi poudariti
FRAZEOLOGIJA: biti oh in sploh, oh in sploh, Oh in sploh!, Oh ja., Oh ne. ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. ȍh, rus. óh, češ. och, imitativna beseda, ki posnema navadno žalostno vzdihovanje, znana tudi v drugih jezikih, npr. nem. och, lat. oh, ↑o
Slovar slovenskega knjižnega jezika²
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
môvje -a tudi movjè -à s (ȏ; ȅ ȁ)
po ljudskem verovanju duše nekrščenih otrok, ki letajo ponoči kot ptiči: slišati vzdihovanje movja
omléden -dna -o prid. (ẹ́ ẹ̄) nav. ekspr. 1. brezokusen, neokusen: brez začimb je jed omledna // zelo, neprijetno sladek: omledna pijača / omleden okus 2. čustven, a vsebinsko prazen: omledne pesmice za otroke;
omledno vzdihovanje / omleden pesnik omlédno prisl.:
omledno govoriti
solznodolínski -a -o [sou̯znodolinski] prid. (ȋ)
knjiž., ekspr. nanašajoč se na prikazovanje sveta kot kraja trpljenja, težav: Stritarjeve solznodolinske pesmi / solznodolinsko vzdihovanje
vzdíhanje -a s (ȋ) star. vzdihovanje: vzdihanje je utihnilo
vzdihovánje -a s (ȃ)
glagolnik od vzdihovati: vzdihovanje je pojemalo / zaman je bilo vzdihovanje po starih časih / vzdihovanje zaradi revščine
zdihovánje -a s (ȃ) vzdihovanje: poslušati zdihovanje;
ihtenje in zdihovanje / zdihovanje za nekdanjimi časi
Slovenski pravopis
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
vzdihováti -újem nedov. -ujóč, -ováje; -àl -ála, -àt, -án -ána; vzdihovánje; (-àt) (á ȗ) ~ od ugodja; žalostno ~; poud. vzdihovati po kom/čem ~ ~ počitnicah |želeti si počitnice; hrepeneti po počitnicah|; poud. vzdihovati za kom/čim ~ ~ nekdanjimi časi |tožiti|
Slovenski etimološki slovar³
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
vzdihovȃnje, n. das Seufzen, Kast., nk.
zdihovȃnje, n. das Seufzen; — pogl. vzdihovanje.
Slovar stare knjižne prekmurščine
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
zdihávanje tudi zdühávanje -a s vzdihovanje: Szpouvid je dreſzélno zdihávanye ſzerczá TF 1715, 35; tebi czila moje zdihávanye KM 1783, 4; Peſzmeno zdühávanye BRM 1823, V; Jasz ſzem trüden terdno od zdihávanya ABC 1725, A8a; Od zdihávanya za Bougom BKM 1789, 283; za volo zdühávanya sziromákov TA 1848, 9; ár ona szlü'zi zdühávanyi AIN 1876, br. 4; Zdihavanye, davam tebi ſzin Bosi SM 1747, 90; Vidoucs ſzam vido zdihávanye nyihovo ſzam csüo KŠ 1771, 361; Poſzlühni me zdihávanye BKM 1789, 128; teda mi zdihávanye Poſzlühni na zvelicsanye SŠ 1796, 138; Da bi szlisio zdühávanye TA 1848, 32; V-vrêlom zdühávanyi KAJ 1848, 241; zpráve vöre pohajajoucſim zdihávanyem proſzimo TF 1715, 25; ali te Düjh ſze moli za náſz, znezgovornim zdihávanyem KŠ 1754, 182; znezgovorjenim zdihávanyem KŠ 1771, 466; Zdihávanyem ſze molimo SŠ 1796, 42; Szlejdnya mirajoucsega Csloveka Zdihávanya KM 1783, 194; Zdühávanya KAJ 1870, 168; Obtrüdo szem vu zdühávanyaj moji TA 1848, 5
zdǜha2 -e ž vzdihovanje: Te neveren vu vszê szvoji zdühaj za Bôga nemára TA 1848, 8
zdühánje -a s vzdihovanje: O, Kata! pravo zdühányom vért AIP 1876, br. 3, 7
Slovar Pohlinovega jezika
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
kolcanje [kóu̯canje]
samostalnik srednjega spolaspahovanje, riganje
peh [pẹ̑h pehȗ]
samostalnik moškega spolasopihanje zaradi telesnega napora
vzdihovanjeGLEJ: zdihovanje
zdihovanje [
]
(vzdihovanje) samostalnik srednjega spolavzdihovanje
Hipolit Novomeški: Slovensko-nemško-latinski slovar
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zdihovanje samostalnik srednjega spola
Slovar jezika Janeza Svetokriškega
SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 3. 7. 2024.
vzdihovanje s vzdihovanje: Leto veliko shaloſt nam da ozhitnu, saſtopit ta Zirku s' zhernim pokrita … inu sdihvajne im. ed. celliga meſta (IV, 369) ǀ nej ſo vezh marali sa jokajne, sdihuajne tož. ed. ſvojh Starishyh, Nevèſt, inu otrouk (III, 106)
Število zadetkov: 22