feeling -a cit. [fíling-] in fíling -a m (ȋ) 1. čustvo kot odziv na zunanje ali notranje dražljaje; občutekSSKJ: imeti dober feeling | Utapljaš se, a filing je kljub temu lebdeč 2. sposobnost za dojemanje, presojanje česa; občutekSSKJ: Želeli so pridobiti potrditev in feeling, ali je to, kar delajo, dobro, ali so na pravi poti | Nikoli ni izkazal kakega posebnega filinga za vselej izjemno občutljive medsebojne odnose 3. duševno stanje kot posledica celotnega čustvenega doživljanja; razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Ulični feeling je tudi treba poznati | Z vsakim metrom prehojenega blata je planiški filing postajal močnejši 4. kar izraža, kaže tako duševno stanje v umetnini; občutjeSSKJ, razpoloženjeSSKJ, vzdušjeSSKJ: Vedno me je najprej prevzel feeling, ki ga glasba sporoča | Pesem je bila narejena z dušo, v lepem filingu E ← agl. feeling 'občutek' iz feel '(ob)čutiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
lounge1 -gea cit. [láu̯ndž-] m (ȃ) 1. sodobno urejen gostinski lokal, navadno dražji: Slovesno so odprli moderno restavracijo in lounge 2. zvrst navadno elektronske razpoloženjske glasbe, ki se vrti zlasti v takem lokalu: Medtem ko sonce zvečer pada v Sredozemsko morje, vrtijo lounge E ← agl. lounge, prvotno 'zofa, naslanjač'lounge2 -- v prid. rabi
lounge bar; lounge glasba; Glasbeno vzdušje v lokalu je prepuščeno znanemu francoskemu lounge didžeju
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
pózitivniSSKJ -a -o in pozitívniSSKJ -a -o prid. (ọ̑; ȋ) pózitivna diskriminácija -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, á; ȋ)
dodelitev, dodeljevanje več ugodnosti manjšim skupnostim kot velikim: ukrepi pozitivne diskriminacije; načelo pozitivne diskriminacije; Pozitivna diskriminacija vedno obsega nekatere spodbude in ukrepe, ki vsaj začasno neki manjšini dajejo prednost
pózitivna energíja -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
veselje do življenja in dela: oddajati pozitivno energijo; povezovanje pozitivne energije; Vzdušje je nabito s pozitivno energijo
pózitivna lísta -e -e in pozitívna -e ž (ọ̑, ȋ; ȋ)
seznam zdravil na zdravniški recept, ki so plačana povsem ali predvsem iz obveznega zdravstvenega zavarovanja: pozitivna lista zdravil; uvrstitev na pozitivno listo; Komisija razvršča na pozitivno listo zdravila, ki so najbolj učinkovita in strokovno najbolj utemeljena
// seznam česa za uporabnike ugodnega sploh: Na pozitivni listi so dovoljene snovi
pózitivno mišljênje -ega -a in pozitívno -ega s (ọ̑, é; ȋ)
mišljenje, prepričanje, da je posameznik s svojo naravnanostjo sposoben spremeniti fizično resničnost ali zunanje okoliščine: moč pozitivnega mišljenja; Sklenila sva, da bova s svojo energijo, pozitivnim mišljenjem in dejanji pomagala tistim, ki nimajo dovolj moči in volje za pot, ki je naju vodila v lepši, predvsem pa bolj zdrav jutri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
reiki -ja cit. [rêjki] m (ȇ) v alternativni medicini metoda naravnega zdravljenja s polaganjem rok, skozi katere se ustvari tok univerzalne življenjske energije: Reiki prek celotnega telesa čisti in uravnoveša energijske centre (čakre) ter krepi energijske poti (meridiane); tako na zdrav in naraven način omogoči tok življenjske sile E ← agl. reiki, nem. Reiki ← jap. reiki, prvotno 'mistično vzdušje', iz rei 'duh, duša' + ki 'duh, življenjska energija'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
revival -a cit. [rivájvəl] in rivájvl -a m (ȃ) ponovitev, oživitev, ponovni razmah česa: Danes smo priča najrazličnejšim revivalom klasičnih umetniških praks, saj številni živijo v utvari, da bodo z reinterpretacijo del reinterpretirali tudi vzdušje tedanjega časa | Iz klubov se je razlegal trdi tehno, ki je po mojem rivajvl vseh rivajvlov E ← agl. revival iz revive 'obuditi, oživiti' ← stfrc. revivre < lat. revīvere iz (↑)re… + vivere 'živeti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
suítaSSKJ -e ž (ȋ) hotelski apartma: Bivanje v suitah s kaminom, ki pričarajo intimno in domačno vzdušje, je pravi užitek E (← agl. suite, nem. Suite) ← frc. suite, prvotno 'spremstvo' < 'nadaljevanje', iz suivre 'slediti' < vlat. sequere
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
žúrSSKJ -a m (ȗ) 1. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žurka (2): iti na žur; študentski žur; Včerajšnji žur je bil za mnoge, ki jih jutri čaka prvi šolski dan, zadnja priložnost, da poletje popolnoma izkoristijo 2. pog. prijetno vzdušje; žurka (3): Večja kot je dvorana, v kateri didžej nastopa, večji je žur na plesišču 3. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žurka (4): Ko je direktor ugotovil, kaj se je zgodilo, se je začel žur E ← frc. jour (fixe) 'za obiske določen dan' iz jour 'dan' (in fixe 'določen')
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
žurêrski -a -o prid. (ȇ) pog. ki se nanaša na žurerje: žurerski podvig; žurerski večer; žurerske navade; žurersko vzdušje; Naslednja plošča bo bolj žurerska, besedila bodo izrazito pozitivna in vesela E ↑žurêr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.
žúrka -e ž (ȗ) 1. pog. zasebna družabna prireditev za ožji krog zlasti mlajših povabljencev, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; žurSSKJ: Če želi vaš otrok doma pripraviti žurko, mu ne nasprotujte 2. pog. družabna prireditev, namenjena zabavi, navadno v poznem večernem ali nočnem času, pogosto v povezavi z glasbo, s plesom; zabavaSSKJ, žur (1): novoletna žurka; V kavarni, kjer so pile kavo, je natakarica pospravljala po študentski žurki, ki se je zavlekla do šeste zjutraj 3. pog. prijetno vzdušje; žur (2): Glasbena skupina zna narediti žurko 4. ekspr. zelo neprijetno dogajanje; žur (3): Ko je pijan, se žena zapre v hišo, zaklene, on robanti celo noč, nazadnje uspe vlomiti in imamo celo žurko E = hrv., srb. žȗrka iz ↑žúr
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 19. 6. 2024.