vzgíbati -am in -ljem dov. in nedov. (ī) povzročiti, narediti, da se kaj premakne sem in tja: veter je vzgibal veje, zastave
// povzročiti, narediti, da kaj vzvalovi: pomladni veter vzgiba pšenico / vihar je vzgibal velike valove; pren., ekspr. s shodi vzgibati ljudi
● knjiž. srce mu je vzgibala želja, da bi vso to lepoto naslikal zaželel si je

vzgíban -a -o: zasidran čoln se je zibal na vzgibani vodi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 18. 6. 2024.