ajdína in ájdina -e ž (í; ȃ) nar. vzhodno ajda: ajdina že zori
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ajdínski in ájdinski -a -o prid. (ȋ; ȃ) nar. vzhodno ajdov: ajdinska moka / ajdinske pogače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ájtek -a m (ȃ) nar. vzhodno atek, očka: ajteka ni doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
baráčnica -e ž (ȃ) nar. vzhodno astra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
belják -a m (á) - 1. prozorna sluzasta snov v jajcu: ko beljak zakrkne, jed serviramo; jajčni beljak; sneg iz beljakov
- 2. redko beljakovina: mlečni beljak
- 3. nar. vzhodno belo (v očesu): pogledal me je z beljaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
beráč2 -a m (á) - 1. nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: po vinogradih se razlega pesem beračev
- 2. nar. zahodno košek, cajna: pobirati sadje v berače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bêteg -éga m (ē ẹ́) nar. vzhodno bolezen: beteg me muči / veliki beteg ga meče božjast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bíkič -a m (ȋ) nar. vzhodno bikec: lepo raščen bikič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bíncati -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno pobrcavati, brcati: dojenček živahno binca z nogami;
konj binca / sedel je na veji in bincal z nogami bingljal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bobínka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno kužna bolezen z gnojnimi mehurčki na koži; koze: cepiti proti bobinkam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
borovíca -e ž (í) nar. vzhodno brin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bráč2 -a m (á) nar. vzhodno obiralec grozdja; trgač: brači s polnimi košarami grozdja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bránovlek -a m (á) nar. vzhodno kratek drog pri vozu, plugu, na katerega se pripneta vprežni vrvi; prečka: branovleki so tolkli na ojesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bráskljav -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno nezglajen, hrapav: plesati po braskljavem podu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brátev -tve tudi brátva -e ž (ȃ) glagolnik od brati 4:- a) pravočasna bratev pri hruškah je važna
- b) oktobra je pravi čas za bratev / iti v bratev
// nar. vzhodno čas trgatve: ob bratvi so ljudje spali kar na peči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bráti bêrem nedov., tudi beró; brál (á é) - 1. razpoznavati znake za glasove in jih vezati v besede: zna brati in pisati; brati glagolico; brati na glas, črkovaje, gladko; ta pisava se težko bere / ali vaša mala že bere? zna brati; slepi berejo s prsti
// dojemati vsebino besedila: brati časopis, knjigo, pesmi; brati francosko; bral sem, da je predstava uspela; bral sem o železniški nesreči; to sem bral pri Cankarju, v knjigah / brati Župančiča njegove pesmi; star. brati na bukve / berem, berem, pa ne razumem; tam je stal, kakor beremo, velik grad; knjiga se lepo bere; na prvi strani se bere / brati otrokom pravljice - 2. razumevati ustaljene, dogovorjene znake: brati note, zemljevid; brati gradbeni načrt / naučil sem se brati sledove
- 3. ugotavljati misli, čustva po zunanjih znamenjih: brati z obraza, na obrazu, v očeh / vsako željo ji bere iz oči; na nosu mu berem, da laže / brati misli; skrb se mu bere na obrazu
// ugibati, napovedovati: brati (usodo) iz kart, iz zvezd, z dlani - 4. nabirati, trgati: brati jagode; redko brati rože, smolo, suhljad; brati za svinje / čebele že berejo; čebele berejo na ajdi, ajdo / nar. vzhodno letos smo brali v lepem vremenu trgali (grozdje)
● publ. evropski (beri: zahodni) modernizem razumi; to je; brati mašo maševati; šalj. brati fantu levite, kozje molitvice oštevati ga; brati med vrsticami uganiti prikrito misel; preg. s hudičem ni dobro lešnikov brati s hudobnim človekom ni dobro imeti opravka
♦ rad. brati živo v mikrofon pri neposredni oddaji; šol. učitelj bere naprej, učenci za njim; tisk. brati korekture označevati napake, nastale pri stavljenju
beróč -a -e: čudil se je, beroč njegovo najnovejšo knjigo; beroče občinstvo
brán -a -o: Jurčič je bolj bran kot Mencinger; najbolj brana knjiga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bratìč -íča tudi brátič -a m (ȉ í; ȃ) nar. vzhodno bratranec: to je moj bratič // star. bratov sin; nečak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
brídek -dka -o stil. -ó prid., bridkéjši tudi brídkejši (í ī) - 1. nav. ekspr. ki vzbuja duševno bolečino: obšel ga je bridek spomin; izučile ga bodo bridke izkušnje; prizadejal mu je marsikatero bridko uro; ganila ga je njena bridka usoda / bridek smeh; točiti bridke solze / trpeti bridke bolečine hude; star. bridka smrt / vljudnostna fraza ob smrti iskreno sožalje ob bridki izgubi
● star. bridka martra križ s podobo Kristusa
// ekspr., z oslabljenim pomenom poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže: igralci so bili za tekmo premalo pripravljeni, to je bridka resnica; bridka zmota - 2. star. oster: bridki meč; bridka sablja
- 3. nar. vzhodno grenek: bridek okus zdravila
brídko stil. bridkó - 1. prislov od bridek: bridko se nasmehniti, vzdihovati, zajokati
- 2. ekspr. izraža veliko mero: še bridko se boš kesal; bridko se motiš, če misliš tako; držala se je bridko resno / bridko pogrešati, žalovati; sam.: preslišati mora marsikatero bridko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bŕvno -a s (r̄) nar. vzhodno bruno: otroci plezajo po zloženih brvnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
bútati -am nedov. (ū ȗ) - 1. s silo se zadevati ob kaj: valovi butajo ob skale; vpila je in butala z glavo ob zid; veter buta v okna
// ekspr. močno udarjati: butati po vratih - 2. ekspr. dajati močne, zamolkle glasove: topovi butajo; brezoseb.: slišali smo, kako je na fronti butalo; v fužini noč in dan sopiha in buta
- 3. preh., pog. suvati, dregati: kaj me pa butaš
● ekspr. srce buta močno bije; brezoseb., ekspr. v glavi mi buta čutim topo, ritmično se ponavljajočo bolečino; pog. ne butaj z vrati ne loputaj
butajóč -a -e: butajoči valovi; butajoča bolečina v glavi
bútan -a -o nar. vzhodno, v zvezi s koča narejen iz zbite ilovice: stanovati v butani koči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cécati -am nedov. (ẹ̑) nar. vzhodno sesati: dete, tele ceca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cecátnik -a m (ȃ) nar. vzhodno mladič, ki še sesa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cécek -cka m (ẹ̑) nar. vzhodno pigmentirani vrh dojke; bradavica: držati dete pri cecku // sesek: teleti vlečeta iz ceckov mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cécelj -clja m (ẹ́) nar. vzhodno jezičasti podaljšek mehkega neba; jeziček: zakriči, da se mu cecelj vidi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
cepelíga -e ž (í) nav. mn., nar. vzhodno, slabš. noga: bingljal je s svojimi dolgimi cepeligami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
címiti -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno poganjati kal(i); kaliti: seme še ne cimi // ekspr. rasti, razvijati se: otroci počasi cimijocímiti se poganjati cimo: krompir, repa se cimi
// ekspr., redko počasi nastajati: bolezen se je dolgo cimila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
címprati -am nedov. (ȋ) pog. delati, postavljati kaj, navadno iz lesa: pri sosedovih cimprajo / v prostem času rad kaj cimpra sestavlja, zbija; pren., ekspr. to nalogo cimpram že ves meseccímpran -a -o: nar. vzhodno stara cimprana hiša lesena, iz brun narejena hiša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čapljáriti -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno slišno, tleskajoče padati ali teči; čofotati: dež glasno čapljari po lužah na cesti / iz žepa mu gleda steklenica in v njej se čapljari vino pljuska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čèh čêha m (ȅ é) nar. vzhodno fant, deček: puže in čehi se že zbirajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čeláren -rna -o prid. (ā) nar. nenavaden, skrivnosten, čuden: imel sem mešan, čelaren občutek;
čelarna prikazen // nar. vzhodno zvijačen, varljiv: čelarni svet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čemeríti -ím nedov. (ī í) nar. vzhodno jeziti, vznemirjati: kar naprej me čemeri / brez potrebe se čemeriš na mater
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čmŕček -čka m (r̄) nar. vzhodno mavrah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čmŕkniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. vzhodno črhniti: baba ni čmrknila niti besede
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čóba -e ž (ọ́) nav. mn., nar. vzhodno velika živalska ustnica; šoba: konj je grabil travo s slinastimi čobami // ustnice, usta: Taki imajo še materino mleko na čobah. Kaj ti vedo, kaj je zemlja (F. Godina)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čóbast -a -o prid. (ọ́) nar. vzhodno ki ima debele ali naprej štrleče ustnice; šobast: čobasta ženska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čóka -e ž (ọ̑) nar. vzhodno svinja: velika čoka je rila po blatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čŕčkati -am nedov. (ȓ) nar. vzhodno čečkati: otrok črčka po platnicah / kar naprej nekaj črčka v zvezek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
črép -a m (ẹ̑) - 1. nar. vzhodno gladka, na enem koncu zaokrožena strešna opeka; bobrovec: toča je razbila več črepov / streha je pokrita s črepom
- 2. nar. lončen lonec: zatem smo zaslišali, kako je začela prestavljati v kuhinji črepe (I. Potrč)
- 3. redko košček razbite lončene, steklene posode; črepinja: na tleh so ležali črepi glinastega lonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čúrka -e ž (ȗ) nar. vzhodno krvavica, jetrna klobasa: naredili so veliko čurk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
čúti1 čújem nedov. in dov., čúl in čùl (ú ȗ) raba peša - 1. s sluhom zaznavati; slišati: ne kliči, saj te nihče ne čuje; čul je glasne korake in udarce na vrata; čuti govorjenje, smeh; v daljavi je bilo čuti grmenje; ni čul, kdaj je prišel; dobro, razločno čuti; zaradi nevihte se vpitje ni čulo / ekspr. povem samo to, kar sem čul na lastna ušesa / nar. vzhodno star je, pa slabo čuje
- 2. seznaniti se s čim s poslušanjem: ali bi rade kaj čule o njej; želela je čuti njegovo mnenje; slabih stvari ne čuje rada / zdaj pa čujmo zanimivo zgodbo poslušajmo
// izvedeti kaj iz pripovedovanja ljudi: gotovo ste že čuli zanj; o novih sosedih nismo čuli nič slabega; brezoseb. čuje se, da bo prišel nadzornik - 3. star. uslišati: Nebo mu prošnje te ne čuje (S. Gregorčič)
● ekspr. to se čuje kot bridka ironija je; preg. da se resnica prav spozna, treba je čuti dva, oba zvona trditev in nasprotno trditev
čúvši zastar.: to čuvši, se mož razveseli; prim. čuj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dáča1 -e ž (á) - 1. v fevdalizmu podložniška dajatev zemljiškemu gospodu: dajati dačo; njegova hiša je bila prosta dače
- 2. nar. vzhodno davek: plačevati dačo / vojna dača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dahnéti -ím nedov. (ẹ́ í) nar. vzhodno zaudarjati: truplo že dahni;
brezoseb. dahnelo je po mrliču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dákoromúnski -a -o prid. (ȃ-ȗ) lingv., v zvezi dakoromunsko narečje vzhodno narečje romunskega jezika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
déca -e ž (ẹ̑) knjiž. otroci: deca je sedela na peči;
gola in lačna deca;
kmečka deca / nar. vzhodno, navadno s povedkom v množini moškega ali srednjega spola: deca so utihnili in obstali; ozrla se je po deci, ki so žvečila sladkarije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
déčkec -a [kəc] m (ẹ̑) nar. vzhodno deček: to je bilo, ko je bil še dečkec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deklína -e ž (í) - 1. slabš. dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: prizadeval si je spraviti deklino k pameti; le čakaj, deklina, to se ti bo še maščevalo
- 2. ekspr. krepko, postavno dekle: je taka deklina, da je vsakemu delu kos; zdrava kmečka deklina
- 3. nar. vzhodno dorasla mlada ženska, ki še ni poročena; dekle: zbrale so se dekline iz vse vasi
- 4. s prilastkom vlačuga, prostitutka: javne, pocestne, vojaške dekline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
deklínica -e ž (í) nar. vzhodno dekle, deklica: k delu je priganjala tudi deklinico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
déra in dêra -e ž (ẹ́; é) nar. vzhodno dninarsko delo, pri katerem si mora delavec prinesti hrano s seboj: na dero hoditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
detìč -íča tudi détič -a m (ȉ í; ẹ̄) - 1. zastar. deček, fantek: kipci zlatih detičev stojijo na ličnih podstavkih
- 2. nar. vzhodno (obrtniški) pomočnik: zidarski detič
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dojáča -e ž (á) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: curki mleka so udarjali ob pločevinasto dojačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dójen -jna -o prid. (ọ́) - 1. nanašajoč se na dojenje: dojna doba
// redko doječ: dojna mati / dojne svinje potrebujejo mešano krmo - 2. nar. vzhodno ki ima, daje mleko; molzen: dojna krava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dojílnik -a [u̯n] m (ȋ) nar. vzhodno posoda za molžo, navadno z enim ušesom; golida: mati je s polnim dojilnikom stopila iz hleva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dojíti -ím nedov. (ī í) - 1. hraniti s svojim mlekom: mati doji otroka; zelo dolgo je dojila / psica doji mladiče
- 2. nar. vzhodno iztiskati, odvzemati mleko iz vimena; molsti: dojiti kravo
// nepreh. imeti, dajati mleko: doji več kot polovica krav; koza dobro doji
dojèč -éča -e: doječe matere
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dójnica in dojníca -e ž (ọ̑; í) nar. vzhodno žival, ki daje mleko, zlasti krava; molznica: kupil je dve dojnici;
ta krava je dobra dojnica
♦ vet. žival, ki doji, zlasti svinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dójva -e ž (ọ̑) nar. vzhodno molža: mati je bila ravno v hlevu pri dojvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dolívka -e ž (ȋ) nar. vzhodno posoda za dolivanje vina v sod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dománji -a -e prid. (ā) nar. vzhodno domač: domanji ljudje / domanji kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
domlátki in dómlatki -ov m mn. (ȃ; ọ́ ọ̄) nar. vzhodno pojedina po končani mlačvi: obhajati, prirediti domlatke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dožétki -ov m mn. (ẹ̑) nar. vzhodno pojedina po končani žetvi: na dožetkih je bilo veselo / praznovanje dožetkov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dóžnjek -a m (ọ̄) nar. vzhodno venec iz klasja, ki se splete ob koncu žetve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dráč -a m (ȃ) nar. vzhodno plevel: kup drača in slame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drežáti -ím nedov., dréži; dréžal (á í) nar. vzhodno - 1. ekspr. godrnjati, sitnariti: oče je nasršen drežal po hiši
- 2. čemeti, ždeti: vsi trije smo drežali na peči pozno v noč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drožíce -žíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno nadomestek za kvas, navadno iz prosene moke in mošta; droži: peči kruh z drožicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
drúžban -a m (ȗ) nar. vzhodno ženinov, nevestin spremljevalec k poroki ali tudi organizator svatbe; drug: izbrati si družbana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
dúška -e ž (ȗ) nar. vzhodno dihanje: lica so mu prebledela in duška je postala hitrejša // zrak, sapa: govoril je slabotno, ko da bi mu zmanjkovalo duške
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
elongácija -e ž (á) astr. s kotnimi merami izražena navidezna oddaljenost planeta od Sonca: v največji elongaciji je vidnost Večernice najboljša / vzhodna elongacija položaj planeta vzhodno od Sonca; zahodna elongacija položaj planeta zahodno od Sonca // fiz. odmik, odklon točke od ravnotežne lege
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fáčuk -a m (ȃ) nar. vzhodno nezakonski otrok: fačuka ima // ekspr. otrok sploh: težko je nasititi vse te lačne fačuke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fárof -a m (á) nar. vzhodno župnišče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fižólovica -e ž (ọ̑) nar. vzhodno fižolova juha: Ravnokar je pokosil skledo fižolovice (K. Meško)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fráckati -am nedov. (ȃ) nar. vzhodno (narahlo) pokati: frackati z bičem / otroci so frackali s pištolami, ki so si jih sami naredili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fréta -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno majhna kmetija: na tej freti se ni dalo živeti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frétar -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno lastnik majhne kmetije: bajtarji in fretarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frkóčiti -im nedov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno kodrati, navijati: frkočiti lase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
frlúckati -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, požvižgavati: hodi po sobi in frlucka;
veselo si frlucka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
fúčkati -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno žvižgati, piskati: deček, vlak fučkafúčkati se nižje pog., s smiselnim osebkom v dajalniku (ne) biti mar, (ne) brigati: turisti se nam fučkajo; to se mi fučka!
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gántar -ja m (á) nar. vzhodno lesena podloga za sode v kleti; lega: hrastovi gantarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gántnar -ja m (á) nar. vzhodno lega, gantar: sodi na dolgih gantnarjih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gárice -ric ž mn. (á ȃ) - 1. nar. vzhodno lojtrnice za manjši voz: sesti na garice
- 2. manjšalnica od gare: pomagal je porivati garice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gíngav -a -o prid. (ī) nar. vzhodno šibek, slaboten, bolehen: omožena je bila z gingavim pijancem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
glibánja -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabirati glibanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
globánja2 -e ž (á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček: nabiral je lisičke in globanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gnjêc -a m (ȇ) nar. vzhodno debelušen otrok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gnúsa -e ž (ū) nar. vzhodno, ekspr. ženska, ki vzbuja gnus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
golíbar -ja m (ȋ) nar. vzhodno škrjanec: najvišje je letel golibar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
goríca -e ž (í) - 1. nav. mn., nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): njihove gorice so ležale nizko v klancu; obdelovati, prodati gorice; štajerske gorice
// gričevnata pokrajina, navadno z vinogradi: živeli so v goricah / vinske gorice / Slovenske gorice - 2. star. hrib, grič: zelena brda in gorice; povzpel se je na vrh gorice
- 3. nar. ograjen prostor okrog kmečke hiše in gospodarskih poslopij: pozimi stari Munk ni pogosto zapuščal svojega bivališča, Munkove bajte na gorici Munkove domačije (Prežihov)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
goríčar -ja m (ȋ) nar. vzhodno vinogradnik, viničar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gostivanje in gostüvanje -a [-tív-] s (ȋ) nar. vzhodno gostija ob poroki: imeti, napraviti gostivanje;
povabili so ga na gostivanje
♦ etn. borovo gostivanje šega, ki uprizarja poroko fanta ali dekleta z borom, kadar v predpustu ni bilo nobene poroke v vasi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gostivánjščak in gostüvánjščak -a [-tiv-] m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: imeli so veliko gostivanjščakov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gostovánjec -jca m (ȃ) nar. vzhodno kdor se udeleži gostije ob poroki: prišli so vsi povabljeni gostovanjci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
góžica tudi gožíca -e ž (ọ̄; í) nar. vzhodno beka, šiba: košara iz gožic
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grába -e ž (á) nar. vzhodno grapa: skalovje je zasulo grabo;
padel je v globoko grabo / grabe na cesti / hiše so stisnjene v grabe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grábica -e ž (á) nar. vzhodno manjši del vinograda: dve grabici šmarnice ima;
stal je v grabici in škropil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grbán in grbàn -ána m (ȃ; ȁ á) nar. vzhodno užitna goba s svetlo rjavim ali s temno rjavim klobukom; jurček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grdíti -ím nedov. (ī í) knjiž. - 1. grdo, slabo govoriti o kom: ljudje te bodo grdili in prezirali; grdili so našo domovino; grdi jo pri sosedih
// grajati, karati: učitelj nas je upravičeno grdil; grdila jih je, da so umazanci - 2. kaziti, kvariti: nos ji je grdila rdečkasta brazgotina
grdíti se nar. vzhodno gabiti se, gnusiti se: v bolezni se ji vsaka jed grdi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grmljávica in gŕmljavica -e ž (ȃ; ȓ) - 1. oddaljeno, komaj slišno grmenje: bliski in grmljavica / grmljavica topov
- 2. nar. vzhodno grmenje: bobneča grmljavica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grólika -e ž (ọ́) nar. vzhodno jagoda (na rožnem vencu): Spal sem v mali hiški, pri materi, in zaslišal, kako so potegnili molek in kako so začele grolike koščeno pošklepetavati (I. Potrč)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
grúdje -a s (ȗ) nar. vzhodno več grud, grude: otroci so tolkli grudje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
gúč -a m (ȗ) nar. vzhodno govor: njegov guč je vse navdušil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
halóza -e ž (ọ́) nar. vzhodno gost plevel, goščava: previdno se je plazil skozi halozo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hémpa -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno, slabš. neumna, nespametna ženska: ne poslušaj je, saj vidiš, da je hempa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hrám tudi hràm hráma m (ȃ; ȁ á) - 1. nar. manjša stavba v vinogradu za hranjenje vina; zidanica: hodil je vesel od hrama do hrama / vinski hram
// nar. dolenjsko manjša lesena zgradba za hranjenje vina: zidanice in hrami - 2. nar. zahodno shramba, kašča: imel je polne hrame; iz hrama je dišalo po ajdi / žitni hram
- 3. nar. vzhodno kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: voziti se mimo razsvetljenih hramov; lesen, zidan hram / na sestanek so prišli od vsakega hrama
// stanovanjsko poslopje, hiša: hram je popravil, hleva pa ne; prestopiti prag hrama - 4. knjiž. posvečen prostor, svetišče: svečenice v rimskih hramih / vznes. sezidali so nov hram gledališki umetnosti; star.: božji hram cerkev; hram učenosti šola; pren. odprl mu je vrata v hram grške umetnosti
- 5. star. soba: popotniku sta prepustila edini hram / cesarica je odšla v svoje hrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hrgánja -e ž (á) nar. vzhodno - 1. buča s srčastimi listi in s hruškastimi ali cilindrastimi plodovi; grljanka: zrele hrganje
// natega iz te buče: s hrganjo potegniti vino iz soda - 2. ekspr. glava: mahnil bi ga po hrganji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
hupkáč tudi húpkač -a m (á; ȗ) nar. vzhodno smrdokavra, vodeb: v luknjah starih vrb gnezdijo vrabci in hupkači
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
húpkati -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno - 1. pestovati, ujčkati: hodila je po sobi in nežno hupkala otroka
- 2. poskakovati: otroci vpijejo in hupkajo okrog hiše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
izcímiti se -im se tudi scímiti se -im se dov. (í ȋ) ekspr. (počasi) nastati, razviti se: iz prehlada se je izcimila bolezen;
iz bežnega srečanja se je izcimilo veliko prijateljstvo;
ne veš, kaj vse se lahko izcimiizcímiti tudi scímiti - 1. nar. vzhodno vzkaliti, vzkliti: seme ni izcimilo; koruza se je že izcimila
- 2. ekspr., redko priti do česa, dobiti: iz kupčije je izcimil precejšen dobiček
- 3. zastar. ugotoviti, spoznati: iz gospejinega govorjenja je izcimil, kaj se dogaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
jánževec -vca m (ā) nar. vzhodno vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra; šentjanževec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kámra -e ž (ȃ) - 1. nar. manjša soba v kmečki hiši, navadno za spanje: po majavih stopnicah se je šlo v kamro; v kamri ima lepo skrinjo
- 2. pog., ekspr. soba, navadno manjša: živi v podstrešni kamri
- 3. nar. vzhodno shramba
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
katarínka -e ž (ȋ) nar. vzhodno krizantema: venec iz katarink
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kdó kóga zaim., kómu, kóga, kóm, kóm (ọ̄) - 1. izraža vprašanje po neznani osebi: kdo je to napisal? koga si srečal? s kom se pogovarjaš? / kdo od vas ga pozna? / kot klic pri dražbi kdo da več? kot poziv straže kdo tam? / ekspr.: pa delal, kdo bo; takrat je stopil v razred - kdo? Sam nadzornik; pog. vtem ko se pogovarjamo o sosedu, koga ti ne prinese vrag? Ravno njega / v vezniški rabi, v vprašalnih odvisnih stavkih: ali veš, kdo sem; zdaj vidiš, s kom imaš opravka; elipt. bomo videli, kdo bo koga
- 2. ekspr., v retoričnem vprašanju izraža nasprotno trditev: kdo bi si bil kaj takega mislil? kdo neki jo je nagovarjal k poroki? Nihče; le kdo ti bo pomagal? / kdo bi ne bil vesel takega sina?
- 3. izraža nedoločeno, poljubno osebo: naj stopi kdo po zdravnika; dati komu kaj; o tem se moram s kom pogovoriti / naj ga zamenja kdo drug / ekspr.: o tem bodo povedali svoje mnenje arhitekti, urbanisti in še kdo; gorje, če bi te kdo slišal; če kdo, on to zna
- 4. nar. vzhodno kdor: kdo jé pri naši mizi, bo tudi delal
● dela ima kot le kdo zelo veliko; ekspr. naj reče kdo, kar hoče, rada jo pa le ima poudarja trditev; pog. bili so večinoma delavci, oblečeni kakor kdo vsak po svoje; pog., ekspr. za koga me pa imaš kakšne lastnosti mi pripisuješ; s kom me zamenjuješ; pog. denar dobiva od ne vem koga od neznane osebe; ekspr. kdo vse je že bil tam zelo veliko jih je bilo; preg. povej mi, s kom hodiš, in povem ti, kdo si človek je tak kot njegova družba; prim. kdove
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kêčka in kéčka -e ž (ȇ; ẹ̑) nar. vzhodno kita (las): zgrabil jo je za kečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kípniti -em nedov. in dov. (í ȋ) nar. vzhodno vzhajati, naraščati: testo noče kipnitikípnjen -a -o: kipnjen kruh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klét -í ž, daj., mest. ed. kléti (ẹ̑) - 1. del stavbe od pritličja navzdol, navadno v zemlji: klet je hladna, vlažna; obokana klet; šel je v klet po drva / dati jabolka, ozimnico v klet / pog. stanuje v kleti v kletnem stanovanju
// navadno v zvezi vinska klet stavba, prostor za predelovanje, hranjenje vina: zgradili so novo vinsko klet - 2. nar. vzhodno manjša stavba v vinogradu za stiskanje, hranjenje vina; zidanica: iz kleti se je slišalo petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
klójec -jca m (ọ̑) nar. vzhodno posušen podolgovat kos sadja, navadno jabolka; krhelj: dala je vsakemu pest klojcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kobáča -e ž (á) nar. vzhodno (večja lesena) kletka: kokoši je zaprla v kobačo / vrgli so ga v kobačo zapor, ječo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kôca -e ž (ó) nar. vzhodno (volnena) odeja, zlasti slabša: pokriti se s koco
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kočaríja -e ž (ȋ) nar. vzhodno bajtarija: priženil se je na kočarijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kóčka -e ž (ọ́) nar. vzhodno hišica, bajtica: imel je le njivo in napol podrto kočko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kokót -a m (ọ̑) nar. vzhodno petelin: po vasi so se oglašali kokoti
♦ zool. morski kokot na morskem dnu živeča riba z velikimi prsnimi plavutmi in veliko glavo, Dactylopterus volitans
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kokótov -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno petelinji: kokotovo pero / kokotovo petje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koláč -a m (á) - 1. potica okrogle oblike z luknjo v sredi: jesti, razrezati, speči kolač; kolač z rozinami
// pog., navadno s prilastkom pecivo take oblike z luknjo v sredi ali brez nje: mandeljnovi kolači; spekla je odlične medene kolače; skutin kolač s pudingom - 2. nav. mn., zastar. pecivo, piškoti: otrokom je vedno prinesel sladkorčke in kolače; postregli so jim s sadjem in kolači / jabolčni kolač jabolčni zavitek
- 3. ekspr., redko kolobar, klobčič: okrog oči je žival imela mesnato rdeče kolače / kolač žice / lisica se je zvila v kolač
- 4. nar. vzhodno hlebec (kruha): spekla je pet kolačev / kolač rženega kruha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kólca -e ž (ọ̄) nar. vzhodno kolesce, kolešček: ena kolca se je zlomila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kolínar -ja m (ȋ) nar. vzhodno klavec ali pomočnik pri klanju (prašiča): pogostiti kolinarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kolíniti -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno pripravljati prašiča za hrano; klati: povsod so že kolinili / kolini že več let
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kontráš -a m (á) nar. vzhodno kontrabasist: kontraš s svojo enakomerno muziko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kopánja -e ž (á) - 1. nar. vzhodno podolgovata, navadno lesena posoda za krmljenje, napajanje živine; korito: živina je jedla iz kopanje; koruzo je stresla v kopanjo
// večja podolgovata, navadno zidana posoda na prostem za vodo: prala je v kopanji - 2. redko kopalna kad: vlegel se je v pločevinasto kopanjo, da bi se skopal
♦ alp. plitvejša, na spodnjem koncu bolj ali manj zaprta vdolbina, nastala zaradi delovanja vode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koruzínje -a s (ȋ) nar. vzhodno koruzna slama: na njivah so ležali snopi koruzinja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
koruznják -a m (á) - 1. nar. vzhodno stavba za sušenje in hranjenje koruze: koruznjak je bil prazen; skril se je v koruznjak / nedaleč so stali trije koruznjaki koruze
- 2. star. koruzni kruh: otroci so jedli koruznjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
košár2 -ja m (ā) nar. vzhodno - 1. koš, košara: košar češenj
- 2. mreža iz vrbovih vej: nastaviti košarje piškurjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
košníca -e ž (í) nar. vzhodno pleten čebelni panj, navadno kopaste oblike; koš: košnice so bile brez okraskov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kotnják -a m (á) - 1. agr. kotni plug: orati s kotnjakom
- 2. nar. vzhodno kočnik: boleli so ga gnili kotnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krápavica -e ž (á) nar. vzhodno krastača: krapavice in žabe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kríž -a m (í) - 1. naprava iz dveh tramov, lat, položenih pravokotno drug čez drugega: narediti, postaviti križ / pribiti koga na križ; viseti na križu / obsoditi koga na smrt na križu
- 2. rel. ta naprava, s podobo Kristusa ali brez nje, kot simbol krščanstva: na steni je visel križ; pogrebni sprevod s križem na čelu; lesen, železen križ (na grobu) / križ s podobo Kristusa / na verižici okrog vratu ji je visel zlat križ / enakoramni križ; jeruzalemski križ; latinski križ; malteški križ; pren. molče je prenašal svoj križ
// gib z roko ali s predmetom v obliki te naprave: delati križe; boji se ga kot hudič križa zelo
// blagosloviti s križem / narediti znamenje križa / latinski križ pri katerem se prsti dotaknejo čela, prsi, leve in desne rame - 3. kar je po obliki podobno tej napravi: v oknu so bili križi / čez vso stran je naredil križ potegnil črti v obliki križa
// trama sta položena tako, da tvorita križ / cestni križ križišče, stikališče pomembnejših, navadno mednarodnih cest
// redko dati kaj na križ navzkriž, križem - 4. ekspr. trpljenje, težava, skrb: z otroki je križ; križ imam z njo / velik križ si je nakopal na glavo / križi in težave; pren., knjiž. vzeti križ na svoje rame
// ekspr., v povedno-prislovni rabi izraža neprijetnost, težavnost česa: križ je vsem ustreči; križ je gledati, kako trpi / pri nas je sedaj križ - 5. ekspr., v zvezi z izrazi količine, za določanje starosti deset let, desetletje: dopolnil je šest križev / že osem križev ima na plečih
- 6. igralna karta z enim ali več znaki v obliki križa: imel je nekaj križev in dva pika
- 7. predel ob spodnjem delu hrbtenice: križ ga je zelo bolel; trga ga v križu / bolečine v križu
- 8. nar. vzhodno snopi, ki se sušijo na njivi, položeni s klasjem drug proti drugemu v obliki križa: snope so hitro skladali v križe / križi pšenice / v križ položeni snopi
● star. če mu boš ugovarjal, bodo spet vsi križi dol se bo zelo razjezil; ekspr. vsak ima svoj križ trajno večjo skrb, težavo; ekspr. napraviti križ čez kaj odpovedati se čemu; obupati nad čim; ekspr. sedeti za križi biti v zaporu; ekspr. križ božji, je to mogoče izraža začudenje, presenečenje; kljukasti križ v nacistični Nemčiji enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki kot simbol nacizma; Rdeči križ mednarodna zdravstvena organizacija; pog. rdeči križ rešilni avtomobil; ekspr. polmesec v boju s križem muslimanstvo v boju, nasprotju s krščanstvom
♦ alp. grebenski križ stikališče dveh ali več grebenov; arheol. kljukasti križ enakoramni križ z na koncu v isto smer zalomljenimi kraki zlasti kot simbol sonca; svastika; arhit. nitni križ; vizirni križ; astr. Južni križ; Severni križ ozvezdje severne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; film. malteški križ vrtljiva zaslonka v kinoprojektorju ali snemalni kameri; geom. osni križ; navt. križ drog, ki stoji prečno na zgornjem delu jambora in vleče jadro navzgor; poševni križ; vodoravni križ
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krmljénka -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno svinja za pitanje: debela krmljenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krmljénščak -a m (ẹ̄) nar. vzhodno svinjak: počistiti krmljenščak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krníca -e ž (í) - 1. poglobljeni del rečne struge ali jezerskega dna, kjer dela voda vrtinec; tolmun: vreči kaj v krnico; nevarne krnice
// plitvejša kotanja, navadno napolnjena z vodo: krnice so bile polne vode / plitva krnica / kalna krnica voda v krnici - 2. agr. spodnji del preprostejše sadne stiskalnice, po katerem odteka mošt: postaviti koš na krnico
- 3. geogr. zgornji, polkrožno zaključeni del ledeniške doline: v krnici se je nabral sneg / ledeniška krnica
- 4. nar. vzhodno večja okrogla posoda, navadno izdolbena iz enega kosa lesa: mesiti kruh v krnici / krnica za pomivanje posode
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kropnjáča -e ž (á) nar. vzhodno velika železna ali lončena posoda, navadno za krop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
króžica -e ž (ọ̑) nar. vzhodno kozarec: naliti vina v krožice / izpiti polno krožico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kŕplja -e ž (ŕ) nav. mn. - 1. priprava z ovalnim obodom, ki je znotraj mrežasto prepleten, za hojo zlasti po snegu: nataknil si je krplje; dereze in krplje
- 2. nar. vzhodno priprava iz ovalnega obroča in vrvi, ki se uporablja za prenašanje zlasti krme: oprtati si krplje; naložil je polne krplje trave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krtínovec -vca m (í) nar. vzhodno krtina: s koso je zadel ob krtinovec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krúc -a m (ȗ) - 1. v madžarskem okolju, nekdaj kmečki upornik: odločne zahteve krucev
- 2. nar. vzhodno sposoben, podjeten človek: bil je res pravi kruc
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
krúšnik -a m (ȗ) - 1. krušnjak: v krušniku je imel hrane za tri dni
- 2. nar. vzhodno preužitkar: trdo življenje krušnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kržák -a m (á) nar. vzhodno ročna ribolovna priprava z mrežo, pritrjeno na dveh prekrižanih palicah; križak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúhlja -e ž (ȗ) nar. vzhodno kuhalnica: v roki je držala kuhljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúkma -e ž (ȗ) nar. vzhodno lasje, potisnjeni izpod rute nad čelo: narediti si kukmo / kokoš ima kukmo čop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúkmast -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno, v zvezi s kokoš čopast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúmen -a in -mna m (ū) nar. vzhodno polica pred odprtino kmečke peči: na kumenu je stalo več loncev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kúrva2 -e ž (ȗ) nar. vzhodno vlačuga, prostitutka: postala je kurva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kvóčka -e ž (ọ̑) nar. vzhodno koklja: kvočka vabi piščance
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
kvókati -am in kvóčem nedov. (ọ̑) nar. vzhodno kokati, klokati: kokoš že dolgo kvoka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lágev -gva m (á) nar. vzhodno sod: polni lagvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lájta -e ž (ȃ) - 1. nar. velik podolgovat sod, zlasti za prevažanje: nalivati gnojnico v lajto
- 2. nar. vzhodno velik, pokončen sod, zlasti za žito: polna lajta pšenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
laníščnica in laníšnica -e ž (ȋ) nar. vzhodno preprosta stavba za sušenje lanu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lát -í ž (ȃ) - 1. lat m: težke lati zorečega prosa / oves že dela lati
- 2. nar. vzhodno (koruzni) storž: kup zrelih lati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lécati se -am se nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno pretegovati se, stegovati se: na vse mogoče načine se leca in zvija / kopalci se lecajo po pesku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lítka -e ž (ȋ) nav. mn., nar. vzhodno meča: brcniti koga v litke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lóški -a -o prid. (ọ̑) nar. vzhodno necepljen, divji, samorasel: loške češnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lúk -a m (ȗ) nar. vzhodno čebula: jesti luk in kruh;
puliti luk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lúkar -ja m (ȗ) nar. vzhodno kdor prideluje ali prodaja čebulo; čebular: lukarji imajo letos dober pridelek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lúkec -kca m (ȗ) nar. vzhodno pridelek iz čebulnega semena v prvem letu; čebulček: saditi lukec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lúkov -a -o prid. (ȗ) nar. vzhodno čebulen: lukovi listi / lukova juha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lupáč1 -a m (á) nar. vzhodno kdor lušči (bučno seme): ker je bil pridelek bučnic dober, je prišlo zvečer veliko lupačev / lupači koruze ličkarji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lúpati -ljem tudi -am nedov. (ȗ) nar. vzhodno odstranjevati lupino, kožo; lupiti: lupati krompir, sadje / pozimi so lupali posušeno bučno seme luščili // lupati koruzo ličkati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
lupínje -a s (ȋ) nar. vzhodno - 1. več olupkov, olupki: krompirjevo lupinje / lupinje čebule
- 2. več luščin, luščine: otresel se je lupinja bučnic, ki mu je viselo na obleki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mácljek -a [jək tudi jek] m (ȃ) nav. mn., nar. vzhodno kladivce (pri klopotcu): macljeki udarjajo po deski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mákovica -e ž (ā) nar. vzhodno - 1. makova glavica: streti makovico
- 2. makova potica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
máliček -čka -o prid. (ȃ) nar. vzhodno zelo majhen: malički otrocimáličko prisl.: maličko naj počaka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
malína -e ž (í) - 1. grmičasta rastlina, ki raste na posekah in v gozdovih, ali njene užitne, navadno rdeče jagode: maline so zelo polne; maline so že zrele; nabirati maline; nasad malin
- 2. nar. vzhodno murva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
martínščak -a m (ȋ) - 1. agr. grozd na stranski mladiki, ki dozori zelo pozno ali pa ne dozori: samo kakšen martinščak s trdimi zelenimi jagodami je še ostal na trtah
- 2. nar. vzhodno mlado vino: je že martinščak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mekínje -a s (ȋ) nar. vzhodno več mekin, mekine: odpihniti mekinje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
méšter in mêšter -tra m (ẹ́; ē) nar. vzhodno mojster: mizarski, zidarski mešter / mešter pripovedovanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
méter -tra m (ẹ̄) - 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov
// dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
// kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
● ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
// v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
// v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter - 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
- 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
♦ šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
méžiti -im, in mežíti in méžiti -im nedov. (ẹ̄; ī ẹ́) nar. vzhodno odstranjevati lubje z muževnega debla; majiti: mežiti deblo, hlod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mladolés -a m (ẹ̑) nar. vzhodno mlad, na novo zrasel gozd: srnjak se je skril v gostem mladolesu;
bukov mladoles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mlát -í ž (ȃ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: biti utrujen od mlati / iti v mlat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mlatítev -tve ž (ȋ) nar. vzhodno mlačev, mlatev: ob mlatitvi postrežejo z gibanicami, svinino in pijačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
modríš -a m (í) nar. vzhodno rastlina s celorobimi listi in modrimi cveti v koških; plavica: modriš med pšenico;
šopek iz klasja in modriša
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mrčáti -ím nedov. (á í) oglašati se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava, pes od zadovoljstva mrči // nar. vzhodno mrmrati, brundati: sedel je v kotu in mrčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mŕkev -kve tudi mŕkva -e ž (ŕ) nar. vzhodno korenje: luk in mrkev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
mŕkvica -e ž (ŕ) nar. vzhodno korenje: sveža mrkvica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
múrka2 -e ž (ȗ) nar. vzhodno kumara: saditi murke;
solata iz murk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
muškát -a m (ȃ) - 1. trta z rumenimi, modrimi ali rdečimi grozdi in muškatnim vonjem: saditi muškat; muškat in rizling / rumeni muškat z rumenimi grozdi
// vino iz grozdja te trte: piti muškat; dišeči muškat - 2. tropsko drevo, katerega dišeči cveti in seme se uporabljajo kot začimba: seme muškata
// pog. muškatni orešček, muškatni cvet: nastrgati muškat; začiniti obaro z muškatom; muškat in klinčki - 3. nar. vzhodno pelargonija: okna so bila polna cvetočih fuksij in muškatov
♦ vrtn. muškatka, citronka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
múža -e ž (ú) nar. vzhodno močvirje, barje: okoli njega se je razprostirala muža
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nabútati -am dov. (ū ȗ) - 1. ekspr. napolniti, natlačiti: nabutati koš, nahrbtnik; podstrešje so nabutali s senom
- 2. ekspr. natepsti, pretepsti: spet ga je nabutal; nabutali so ga, da je bil ves moder
- 3. nar. vzhodno nabiti, zbiti: nabutati zid iz ilovice
nabútati se ekspr. najesti se: pri kosilu se je pošteno nabutal
nabútan -a -o: ves je nabutan z učenostjo; nabutana zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nadájati -am nedov. (ā) nar. vzhodno dojiti: nadajati otroka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nadojíti -ím dov., nadójil (ī í) - 1. z dojenjem nahraniti: otroka je previla in nadojila
- 2. nar. vzhodno namolsti: nadojiti veliko mleka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nafrkóčiti -im dov. (ọ̄ ọ̑) nar. vzhodno nakodrati, naviti: nafrkočiti lase;
danes se je lepo nafrkočila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naglavíčki prisl. (ȋ) nar. vzhodno z glavo navzdol, na glavo: naglavički pasti, zvrniti se
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nagornják -a m (á) - 1. nar. vzhodno lastnik vinograda, vinogradnik: bil je sin nagornjaka
- 2. zgod., v fevdalizmu zakupnik vinograda po gorskem pravu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nájga -e ž (ȃ) nar. vzhodno ostanek vina (v sodu): tudi najgo so že popili;
motna najga // ostanek česa tekočega sploh: kuhar ima v kotlu samo še najgo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nakápati2 -am in -ljem nedov. (ȃ) - 1. redko nakopavati: s tem si nakapa njihovo nejevoljo
- 2. nar. vzhodno nalagati, nakladati: nakapati gnoj na voz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nakípniti -em dov. (í ȋ) nar. vzhodno vziti, narasti: testo noče nakipniti / blazinice pod očmi so mu zelo nakipnile otekle, nabreknile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naklájen -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno naložen, napolnjen: žepe ima naklajene z jabolki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
namísliti -im dov., namíšljen (í ȋ) knjiž. z razmišljanjem izoblikovati, ustvariti; izmisliti si: svoj govor je namislila med potjo / resnice, ki so jih narodi namislili v dolgih stoletjihnamísliti se zadovoljiti svojo potrebo, željo po razmišljanju: ko je ostala sama, se je lahko vsaj namislila in naveselila nad tem, kar je doživela / v teh dneh se je namislil in namolčal
namísliti si - 1. nar. vzhodno v mislih izoblikovati, ustvariti, kar ne ustreza resnici; izmisliti si: ženske so si to o tebi gotovo namislile
- 2. star. zamisliti si, predstaviti si: risba je taka, kakor si si jo namislil; prim. namišljen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napévati -am nedov. (ẹ́) nar. vzhodno peti prvi del besedila, na katerega drugi odgovarjajo ali ga nadaljujejo: duhovnik je napeval litanije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
napítek -tka m (ȋ) - 1. tekočina, pripravljena za pitje: pripraviti, zmešati napitek; ponuditi komu hladen, vroč napitek / alkoholni napitek; vitaminski napitek; pren., ekspr. ljubezenski napitek
- 2. nar. vzhodno napitnica: peti napitke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nasipálnik -a m (ȃ) nar. vzhodno lijaku podobna priprava, v katero se kaj stresa, zlasti pri preprostejšem mlinu; grot: nasuti žito v nasipalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
naškrápljati -am nedov. (ȃ) brezoseb., nar. vzhodno začenjati deževati: že naškraplja / v osebni rabi ves dan je naškrapljal dež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
natékati se -am se nedov. (ẹ̑) - 1. prihajati kam, pojavljati se kje v določeni količini: v strugo se nateka vsa voda s pogorja / kri se je natekala v lužo / ekspr. od kod se ti nateka toliko denarja; na trg se natekajo ljudje; pren., pesn. v sobo se je natekal mrak
- 2. dov. s tekanjem zadovoljiti svojo potrebo, željo po gibanju: na travniku so se otroci natekali in nakričali
natékati brezoseb., nar. vzhodno zamakati, puščati: na več krajih nateka / v osebni rabi streha spet nateka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
návek prisl. (á) nar. vzhodno zmeraj, zmerom: navek ne bo živel / njeno trpljenje mi je za navek ostalo v spominu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nável -vla m (á) nar. vzhodno v obliki polkrogle naloženo seno, slama; kopica: vrsta navlov / spravljati seno v navle
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navolíti se -vólim se dov. (ī ọ́) nar. vzhodno naveličati se: navolila se ga je / otroci so se že navolili svojih igrač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
navzdígniti -em dov. (í ȋ) - 1. redko privzdigniti: pozdravil je in navzdignil klobuk
- 2. nar. vzhodno začeti peti: navzdignil je z globokim glasom / navzdigniti pesem
● ekspr. tako ne bo šlo več naprej, je navzdignila je rekla, spregovorila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nevólja -e ž (ọ̄) kratkotrajno čustvo človeka, ki se s čim ne strinja, ni zadovoljen; nejevolja: ob sinovih besedah ga je obšla nevolja;
izražati, kazati nevoljo / nevolja se mu bere na obrazu / z nevoljo ji je dovolil, da gre nerad
● zastar. zadela jih je nevolja nesreča; nar. vzhodno biti v nevolji v neprijetnostih, težavah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
no vez. - 1. nar. vzhodno, v vezalnem priredju in: ženske, prinesite vina no mesa
- 2. zastar., v protivnem priredju pa, ampak: milo ga je prosil, no on se ni zmenil zanj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nóč -í ž (ọ̑) - 1. čas teme od sončnega zahoda do vzhoda, ant. dan: kar mirno spi, saj je še noč; noč se bliža, mineva; noč se dela noči se; knjiž. noč lega, pada, se spušča (na zemljo) noči se; star. storila se je noč znočilo se je; kar tu bomo počakali noči da se znoči; prebedeti, prespati noč; ekspr. krik je pretrgal noč; pesn. črna noč; dolga, mesečna, temna, tiha, zvezdna noč; ekspr. gluha, trd(n)a noč; majska, zimska noč; noči so že hladne; ekspr. v varstvu noči so se umaknili / ekspr. groza, molk noči / kresna noč med 23. in 24. junijem; noč od nedelje na ponedeljek; noč med prvim in drugim majem; noč pred praznikom / imeti mirno, ekspr. sladko, strašno noč; kot noč pa dan sta zelo različna; neumen kot noč / neke noči je skrivaj odpotoval; celo noč se je premetaval na postelji; to noč bomo lahko zbežali nocoj; delal je do noči; prebudil se je sredi noči; čez noč je zapadel sneg; vrnil se je na noč ko se je znočilo, pod noč ko se je nočilo; za noč si je pripravila čaj za ponoči; nar. vzhodno po nočeh je prihajal do hiše ponoči, v nočeh; star. v noči ni mogel spati ponoči; vrni se še pred nočjo; z nočjo je zapihal veter ko se je znočilo; noč za nočjo prihaja k njej; star. bilo je še pozno v noč ponoči; pogovarjali so se dolgo, pozno v noč; zgodilo se je v noči od petka na soboto / knjiž., ekspr.: iz noči se je pokazala samotna kmetija; vlak drvi skozi noč; pazljivo je poslušal v noč / kot pozdrav lahko noč! / poljub za lahko noč
- 2. ekspr. stanje, ko se preprečuje svoboda, napredek, kritično mišljenje: s temi dejanji je Evropa vse bolj tonila v noč; naša tisočletna noč je minila / noč fašizma, nasilja
// knjiž. duševno stanje nerazsodnosti, obupa: nad dušo se zgrinja noč / spomin na sina je edini žarek v noči njene blaznosti / v njegovih očeh je noč
● noč ga je dohitela, ekspr. ujela sredi poti znočilo se je, preden je prišel do določenega kraja, cilja; pesn. noč je razpela svoja krila znočilo se je; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. noč in dan dela kar naprej, neprenehoma; ekspr. ob osmih zjutraj, kar je zame sredi noči, me je zbudil telefon ko najbolj trdno, globoko spim; pog. imeti koga čez noč prenočiti; ekspr. čez noč je zaslovel naenkrat, nepričakovano; pog. otrok je zamenjal dan za noč spi podnevi, ponoči je buden; knjiž. to so bile njene bele noči brez spanja; božična ali sveta noč v krščanstvu pred božičem; ekspr. kraj, kjer ti lisica lahko noč vošči samoten, odmaknjen kraj, zlasti blizu gozda; publ. najdaljša noč med 31. decembrom in 1. januarjem; poročna noč prva noč po poroki; velika noč v krščanstvu praznik Kristusovega vstajenja; knjiž. omamljala ga je noč njenih oči temna barva; evfem. hčere, prijateljice noči vlačuge, prostitutke; noč ima svojo moč ponoči človek ravna, se vede manj razumno, razsodno, zlasti glede ljubezni, spolnosti; preg. nikdar ni noč tako dolga, da bi za njo ne prišel dan vsak neprijeten, težek položaj mine, se izboljša
♦ bot. kraljica noči kaktus z velikimi belimi cveti, ki vzcvetejo in odcvetejo v eni noči, Selenicereus grandiflorus; geogr. bele noči kratke, svetle noči v visokih zemljepisnih širinah; polarna noč doba, ko sonce na polarnem področju ne vzide; tur. beneška noč nočna prireditev na vodi, navadno z ognjemetom; zgod. šentjernejska noč noč pred 24. avgustom leta 1572, ko je bilo v Franciji pobitih več tisoč hugenotov; pravica prve noči v fevdalizmu domnevna pravica zemljiškega gospoda, da preživi z nevesto svojega podložnika njeno poročno noč; prim. podnoč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nogáča -e ž (á) - 1. slabš. debela, velika noga: kakšno nogačo ima
- 2. nar. vzhodno spodnji, zoženi nosilni del priprave, naprave; noga: stol na treh nogačah
♦ agr. del kultivatorja v obliki jeklene palice za rahljanje zemlje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nóšenje -a s (ọ́) glagolnik od nositi: nošenje brente, nahrbtnika;
nošenje ranjencev / nošenje očal, rokavic; imeti dovoljenje za nošenje orožja
● nar. vzhodno bila je v nošenju bila je noseča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
nôšnja in nóšnja -e ž (ó; ọ́) - 1. glagolnik od nositi: nošnja ranjencev / za nošnjo so najeli nekaj domačinov / nošnja klobuka, očal; tkanina je praktična za pranje in za nošnjo
- 2. star., navadno s prilastkom oblačila, oprava, značilna za prebivalce kakega področja, dobe, pripadnike kakega sloja; noša: nekdanja kmečka, študentovska nošnja; nošnje Indijcev, Kitajcev / za pusta je imel norčevsko nošnjo
- 3. knjiž. nosečnost, brejost: doba nošnje
● nar. vzhodno njegova žena je v nošnji je noseča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obdáčiti -im dov. (á ȃ) nar. vzhodno obdavčiti: zmerno obdačiti dohodke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obelíti1 in obéliti -im dov. (ī ẹ́) - 1. narediti kaj bolj belo ali razbarvati: obeliti perilo, platno; obeliti rjuhe na soncu / obeliti lase
♦ agr. obeliti endivijo s povezovanjem listov posamezne rastline povzročiti, da postanejo ti belo rumene barve - 2. odstraniti lubje: obeliti smreke; z nožem obeliti palico
- 3. nar. vzhodno pobeliti: obeliti hišo
obéljen -a -o: obeljen les; obeljeno platno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obklájen -a -o prid. (ȃ) nar. vzhodno obložen, pokrit: smreke so bile od vrha do tal obklajene s snegom / z rožami obklajena okna / s poljskimi pridelki obklajeni vozovi naloženi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
obrezáč -a m (á) nar. vzhodno kdor obrezuje peso, repo: pogovori, smeh obrezačev
♦ agr., zool. hrošček s kratkim rilčkom, Rhynchites coeruleus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odškŕniti -em dov., tudi odškrníla (ŕ) - 1. nav. ekspr. odlomiti, odtrgati: odškrniti košček kruha
// nekoliko zmanjšati: pri arondaciji so odškrnili travnik / odškrniti komu zaslužek - 2. knjiž., v zvezi z okno, vrata nekoliko odpreti: odškrniti okno; boječe odškrniti vrata; pren. odškrniti vrata novim idejam
● nar. vzhodno šel je v klet, odškrnil pipo in si natočil odvil
odškŕnjen -a -o: vrata so bila le odškrnjena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
odvréti -vrèm dov., odvŕl (ẹ́ ȅ) - 1. popustiti zavoro pri vozilu: čeprav je vozil po strmini, je malo odvrl; pod klancem je pozabil odvreti / odvreti voz
- 2. nar. vzhodno odviti, odpreti: stopil je pod prho in odvrl pipo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ogíbati se -am se in -ljem se nedov. (ī) - 1. z odmikanjem dosegati, da se ne zadene ob kaj: v ozkem prehodu so se težko ogibali drug drugega; kolesar se ogiba pešcem / vozila se ogibajo jam na cesti vozniki vozil si prizadevajo, da kolesa vozil ne zapeljejo vanje
// delati, da ne prihaja do srečanj, stikov s kom: otroci se ga plašno ogibajo; ogibala sta se drug drugega; ekspr. vse se me ogiba; ogibajo se ga kot kuge - 2. s spreminjanjem položaja, mesta dosegati, da osebek ni deležen česa neprijetnega: ogibati se udarcem
// delati, da osebek ni deležen česa neprijetnega sploh: ogibati se dolžnosti, obveznostim
// z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da ne prihaja do dejanja, kot ga določa samostalnik: ogibati se odgovorom, plačevanju dolgov - 3. delati, da ne pride do česa neprijetnega, nezaželenega: ogibati se nevarnosti, vojne
- 4. ekspr. ne uporabljati: ogibati se citatov, neprimernih izrazov
● ekspr. ogibati se alkohola ne piti alkoholnih pijač; ves dan se je ogibal kuhinje ni šel v kuhinjo; ogibati se ljudi biti nedružaben, samotarski; ogiba se odgovoriti na to vprašanje ne mara, noče odgovoriti
ogíbati nar. vzhodno odstranjevati, umikati: ogibati gnoj izpod krav; hitro je ogibala vse, kar je bilo napoti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
óglednik -a m (ọ́) nav. mn. - 1. nar. vzhodno snubec: v hišo so prišli ogledniki
- 2. etn. nevesta, ženin s starši, ki pride na obisk na ženinov, nevestin dom zaradi ugotovitve gospodarskih razmer
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ojíce ojíc ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno drog za podaljšanje ojesa: na voz je vrgel še ojice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
okínjak -a m (ȋ) nar. vzhodno odprtina za zračenje, navadno v stropu: veter je pihal skozi okinjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oprávica in ópravica -e ž (ȃ; ọ́) nar. vzhodno delo z živino: večerna opravica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
oprávka in ópravka -e ž (ȃ; ọ́) nar. vzhodno delo z živino: začeti z opravko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ôslica2 -e ž (ó) nar. vzhodno - 1. kopa, kopica: oslica slame na dvorišču / spravljati seno, slamo v oslice / oslica drv skladovnica
- 2. lesena ali zidana odprtina na strehi gospodarskega poslopja, skozi katero se spravlja seno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
óstrc -a m (ọ̑) nar. vzhodno ostrina (rezila): otipala je ostrc na kosi
♦ vet. konica na grebenu plečnice pri govedu in psu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pádecSSKJ -dca m (ȃ) pádec berlínskega zidú -dca -- -- m (ȃ, ȋ, ȗ)
ukinitev političnoekonomskih ovir med Vzhodno in Zahodno Nemčijo kot posledica zrušitve zidu med Vzhodnim in Zahodnim Berlinom: obletnica padca berlinskega zidu; Globalizacija se je v svetovnem merilu sprostila po nekaterih temeljnih preobratih, kot je padec berlinskega zidu, konec hladne vojne ipd.
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pájcek -cka m (ȃ) nar. vzhodno prašiček: čoka je skotila deset pajckov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pálma -e ž (ȃ) - 1. tropsko ali subtropsko drevo s pahljačastimi ali pernatimi listi in drobnimi cveti v socvetjih: gojiti palme; visoke, vitke palme; šop listov na vrhu palme / dateljnova palma visoko drevo toplih krajev z dolgimi pernatimi listi in sadovi v velikih grozdih; kokosova palma visoko tropsko drevo z velikimi koščičastimi sadovi; pahljačaste palme s pahljačastimi listi
● figura s palmo v roki s palmovim listom; knjiž., ekspr. palma miru podoba palmove vejice kot simbol miru - 2. knjiž., ekspr. zmaga, prvo mesto: boriti se za palmo / na tekmovanju je dobil palmo zmagal
- 3. nar. vzhodno topol: iznad hiš so se dvigale palme
♦ bot. oljna palma do 10 m visoko drevo s pernatimi listi in rdečimi plodovi, iz katerih se pridobiva olje, Elaeis guineensis; film. zlata palma priznanje za najboljši film mednarodnega festivala v Cannesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
párma -e ž (ȃ) nar. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: iz parme je dišalo po senu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
párna -e ž (ȃ) nar. - 1. vzhodno prostor, stavba za shranjevanje krme, slame, sena: nad hlevom so imeli skedenj in parno
- 2. mn. lestvi podobna naprava, pritrjena na steno v hlevu, da živina puli seno izza nje; gornje jasli: vreči konjem seno v parne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
páščiti se -im se nedov. (á ȃ) nar. vzhodno hiteti: mati se je paščila, da bi bila čimprej doma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
péški -a -o prid. (ẹ̑) nar. vzhodno nanašajoč se na pešce ali pešačenje: peški most / peška pot pešpot
● nar. vzhodno pot bo za peške noge naporna za hojo, pešačenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
péški prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno peš: domov je prišel peški
● nar. vzhodno peški prati ročno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pivníca -e ž (í) nar. vzhodno vinska klet: globoko v zemljo izkopana pivnica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pjè medm. (ȅ) nar. vzhodno izraža opozorilo, podkrepitev trditve: pje, nekaj bo iz tega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plántati -am nedov. (ȃ) - 1. nižje pog. biti deležen česa neprijetnega, neugodnega: če se stroj pokvari, boš ti plantal / pri tem učitelju bo plantal bo imel težave; se bo moral veliko učiti
● ekspr. zdaj bo pa knjiga plantala treba se bo učiti; ekspr. pri nas je v glavnem polenta plantala smo jedli v glavnem polento; ekspr. naš voz se je pokvaril, zdaj bo moral pa vaš plantati zdaj bo moral voziti vaš voz - 2. nar. vzhodno šepati: fant malo planta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plántav -a -o prid. (ā) nar. vzhodno šepast, šepav: bil je plantav fant / plantava kobila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plást1 -a m (ȃ) - 1. nar. štajersko v obliki polkrogle naloženo seno; kopica: raztrositi plaste; otroci so se radi skrivali v plastih / grabiti seno v plaste
- 2. nar. vzhodno pokošena trava v vrsti, kakršna nastaja ob košenju; red: zamahnil je s koso in za njo je ostal debel plast
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pletérka -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno košara, košarica: plesti pleterke / pleterka češenj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plúg in plùg plúga m (ȗ; ȕ ú) - 1. orodje, priprava za oranje: obračati plug na koncu njive; lesen, železen plug; deli pluga; plug in brana / lemežni, traktorski, vprežni plug / držati (za) plug naravnavati ga pri oranju
- 2. navadno v zvezi snežni plug naprava za odstranjevanje snega: cesto so očistili s snežnim plugom
- 3. nar. vzhodno oral: imeli so pet plugov zemlje
- 4. šport. lik pri smučanju, pri katerem sta sprednja konca smuči skupaj, zadnja pa narazen: smučarji so se učili delati plug
♦ agr. dvobrazdni, kotni plug; dvojni ali obračalni plug z dvema lemežema in deskama, ki obrača brazdo samo na eno stran; rigolni plug za globoko oranje hmeljišč, sadovnjakov, vinogradov; grad. planirni plug stroj z gibljivo ploščo v sredi za planiranje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
plúžnica -e ž (ȗ) - 1. oje pri plužnah: popraviti plužnico
- 2. nar. vzhodno ročica pri plugu: držati za plužnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
po predl. - I. s tožilnikom, v zvezi z enklitično obliko osebnega zaimka pó- (ọ̑)
- 1. za izražanje premikanja z namenom, da pride oseba, stvar na cilju na izhodiščni položaj premikanja: iti, poslati po zdravnika; po kaj si prišel; povabili so ga, zdaj pa ni nikogar ponj; skoči v lekarno po zdravila / seči v žep po denar; pisati tovarni po navodila / redko šla je k studencu po vode po vodo
- 2. s svojilnim zaimkom ali pridevnikom za izražanje hotenja, volje, ki (naj) usmerja, vodi ravnanje: pri naši hiši bi bilo vse drugače, če bi šlo po moje; pa naj bo po njegovo, če že tako hoče; vsakdo ravna po svoje; hišo so uredili po Janezovo
- 3. s pridevnikom srednjega spola ali pridevniškim prislovom za izražanje načina, kako dejanje poteka: po božje častiti; po bratovsko deliti; tuliti po volčje; živeti (po) beraško; skrbeti za koga (po) očetovsko / govori (po) nemško, zastar. po nemški
- II. z mestnikom
- 1. za izražanje neurejenega premikanja ali stanja
- a) na enotni površini: hoditi po gozdu; sprehajati se po mestu, parku / potovati križem po svetu / po obeh straneh poti so njive / hoditi po dežju / premetavati se po postelji / po tleh razmetani listki; pege po obrazu / iskati, brskati po slovarju
- b) na površini, ki jo oblikuje množica posameznih predmetov: sneg leži po gorah; kmetije so raztresene po gričih; hoditi po hribih; posedati po krčmah / prsti hitijo po tipkah / ptice skačejo po vejah / listje rumeni po drevju; skriva se po grmovju / oziral se je po poslušalcih / polemika po časopisih
- 2. za izražanje usmerjenega premikanja na površini česa podolžnega: stopati po cesti; potok teče po dolini; obleka se trga po šivih; plezati po vrvi / knjiž. kri polje po žilah; voda curlja po žlebu / povzpeti se v peto nadstropje po stopnicah / gladiti psa po dlaki / po poti jesti med potjo
- 3. za izražanje premikanja, usmerjenosti na površino predmeta: od obupa se je tolkel po glavi; udariti psa po gobcu / razbijati po vratih
// za izražanje premikanja k čemu s sovražnim namenom: vsi so planili po njem; tolči po sovražniku - 4. za izražanje premikanja
- a) z namenom, da se kaj pridobi, obdrži: seči po knjigi; pes hlastne po muhi; ekspr. gostje so kar planili po jedeh
- b) z določenim namenom sploh: iti v mesto po opravkih; mladi hodijo z doma po zaslužku / šel je ven po nakupih nakupovat
- 5. za izražanje usmerjenosti duševne dejavnosti k predmetu
- a) ki naj se spozna, zazna: pogledati po vremenu; povprašati po zdravju, znancu; vprašal ga je po imenu / neprav. debata po tem vprašanju o
- b) ki je cilj čustvovanja, volje: hrepeneti, ekspr. koprneti po čem / potreba po jedi; želja po popolnosti; pohlep po denarju / psu se cedijo sline po klobasi
- c) ki je vir, izhodišče čustvovanja: žalovati po kom; hudo mu je po materi
- 6. za izražanje časa, trenutka, ki mu sledi dogajanje: po petih letih ga prvič vidim; po treh tednih se vrnem / po deseti (uri) pridi v pisarno; po kosilu počiva; po maturi se bo vpisal na univerzo; prva leta po osvoboditvi; kmalu po polnoči / pri štetju let leta deset po našem štetju / neprav. pred in po uporabi pred uporabo in po njej
// za izražanje (časovnega) zaporedja: ajda se seje po pšenici / po Vrhniki pride Logatec za Vrhniko
// ekspr., v zvezi z biti za izražanje prenehanja, izginitve: sneg kar vidno jemlje, kmalu bo po njem; je že po dežju nehalo je deževati
// zastar. za izražanje časa, v katerem se kaj dogaja; ob: shajali so se po zimskih večerih - 7. za izražanje merila, vodila
- a) pri določanju, opredeljevanju: spoznati koga po glasu, hoji; podoben, različen po značaju; večji po postavi; prvi po moči; postaviti se v vrsto po velikosti / mehanik po poklicu; po rodu Hrvat; sorodstvo po stricu / njegov brat, Peter po imenu ki mu je ime
- b) pri usklajanju, prilagajanju: oblačiti se po modi; čevlji so narejeni po nogi; ladjo so imenovali po glavnem mestu; delati po načrtu; ravnati po zakonu / pomagati po svojih močeh / ekspr. delati po stari navadi / nagrajevanje po delu; publ. po svojem položaju je član odbora
// za izražanje merila, vzora pri posnemanju, poustvarjanju: slikati po naravi; scenarij je narejen po romanu / zgledovati se po drugih / igrati, peti po notah
- 8. za izražanje sredstva, posrednika: poslati po pošti, železnici; sporočiti po kurirju / publ. nadzorovati po svojih organih
// neprav. za izražanje povzročitelja; od: po hudournikih razrita pot; zavzetje Carigrada po Turkih / povezani smo po skupnih doživljajih s skupnimi doživljaji; po človeških rokah narejeni kipi s človeškimi rokami - 9. za izražanje vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: to se je zgodilo po tvoji krivdi / po fižolu ga boli želodec; po sadju ga napenja / mož je znan po grobosti; sloveti po lepoti
- 10. za izražanje vira, izvora
- a) pri zaznavanju s čutili: čebelnjak diši po medu in vosku; okus po ananasu, čokoladi; smrdeti po žganju
- b) pri prevzemanju z dedovanjem, nasledstvom: dobiva pokojnino po možu / vdova po profesorju / po očetu ima oči, po materi lase
- 11. za izražanje načina, kako dejanje poteka: hoditi po prstih; plaziti se po trebuhu / po grobem obdelati; obsoditi po krivem; po pravici razsoditi; ekspr. jeziti se po nepotrebnem
- 12. za izražanje mere: jemati zdravilo po kapljicah; plačevati po kosu; prodajati zemljišče po parcelah; piti po požirkih
// za izražanje delitve, razdeljevanja: razdeliti po enakih delih / publ. plačevati za vodo sto dinarjev po osebi na osebo - 13. za izražanje cene: prodajati po nizki ceni; jajca so bila na trgu po dinarju; po čem je vino
● ekspr. (nedolžna) kri vpije po maščevanju (po nedolžnem) umorjene(ga) je treba maščevati; otrok je po očetu ima njegove lastnosti; zastar. prvi po cesarju za cesarjem; Janez Kocmur, po domače Maček izraža (hišno, osebno) ime v rabi domačinov; to mu ni po duši mu ni všeč; nižje pog., ekspr. šel je po gobe umrl je; pog. po privatni liniji privatno, ne službeno; star. iti po plemenu goniti se; pariti se; ekspr. malo po malo sneži pomalo; po mojem to ni prav po mojem mnenju; pog. že kar dobro govori po naše v jeziku, ki je tu v rabi; nar. vzhodno reč po našem pomeni besedo v našem narečju; prišel sem po slovo se poslovit
♦ šport. zmagati po točkah premagati nasprotnika samo zaradi višjega števila dobljenih točk; vet. krava je po teletu se je pred kratkim otelila; prim. podolgem, pomalem, ponavadi, posili, posredi, postrani, povečini ipd.
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podojíti -ím dov., podójil (ī í) - 1. z dojenjem nahraniti: morala je še podojiti otroka
- 2. nar. vzhodno pomolsti: podojiti krave
podojèn -êna -o: otrok še ni podojen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podôkna tudi podókna -ken s mn. (ō ȏ; ọ́) nar. vzhodno prostor zunaj pod oknom, okni: na podoknih rastejo rože
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podŕgati -am dov. (r̄ ȓ) nar. vzhodno podrgniti, pometi: podrgala si je roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podsèk -éka m (ȅ ẹ́) nar. - 1. prag (v hiši): Ilovnata tla na podseku so bila razmehčana (I. Potrč)
- 2. vzhodno tram, ki omejuje podstenje na zunanji strani: hrastov podsek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
podsténje -a s (ẹ̑) nar. vzhodno prostor pod napuščem: pomladno sonce jih je zvabilo na podstenja;
sedela sta na podstenju in se pogovarjala;
ilovnato, opečnato podstenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pojdóč prisl. (ọ̄) nar. vzhodno gredoč, spotoma: pojdoč so prepevali;
prim. iti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokriváč -a m (á) - 1. nar. vzhodno krovec: bil je pokrivač / pokrivač slamnatih streh
- 2. knjiž., s širokim pomenskim obsegom kar se rabi za pokrivanje: sneti pokrivače s topovskih delov; na steni so viseli pokrivači pokrovke; ležal je pod toplim pokrivačem odejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pokróvec -vca m (ọ̄) star. - 1. pokrov, pokrovček: odpreti pokrovec škatle; zlata ura z emajliranim pokrovcem
- 2. pokrovka: po steni so viseli pokrovci in korci
● nar. vzhodno oče je vrgel pokrovec po kobili odejo
♦ čeb. pokrovec tanka prevleka iz voska na celici sata z zalego ali medom; zool. pokrovec kožna guba na škržatovem cvrčalu; škržni pokrovec parni del telesa, ki ob straneh pokriva škrge
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
polážič -a m (ȃ) nar. vzhodno kolednik: prišli so polažiči
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pometávati -am nedov. (ȃ) nar. - 1. vzhodno kotiti: psica, svinja pometava
- 2. v zvezi pometavati krompir pri sajenju metati, polagati krompir v jamice: otroci so ji pometavali krompir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poslánjati -am nedov. (ā) drugega za drugim naslanjati: mokro posodo je poslanjala ob steno // nav. ekspr. krajši čas sloneti: natakarji so poslanjali po stenah in stolihposlánjati se nar. vzhodno naslanjati se: poslanjala se je nanj / od utrujenosti se je poslanjala ob ograji
// postopati, postavati: do jutra so se poslanjali po vasi; tu se ne boste več samo poslanjali, treba bo delati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posloníti -slónim dov. (ī ọ́) nar. vzhodno nasloniti, prisloniti: poslonila je kolo k zidu;
poslonil se je na hrastposlónjen -a -o: pri oknu je bila poslonjena lestev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
poslúhniti -em dov. (ú ȗ) začeti (pazljivo) poslušati; prisluhniti: ko so zapeli, je tudi on posluhnil;
posluhniti pesmi // začeti pazljivo, napeto čakati na glasove, zvoke: odprl je okno in posluhnil, a vse je bilo tiho; stopil je na oder in zamahnil z roko - ljudje so posluhnili
● nar. vzhodno posluhniti njegove nasvete upoštevati jih pri svojem ravnanju; nar. vzhodno moral je posluhniti in iti ubogati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posnehálja -e ž (á) nar. vzhodno ženska, ki sodeluje pri pripravljanju, razmeščanju bale in spremlja nevesto k poroki: nevesta si je že izbrala posvatbice in posnehaljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posodíti in posóditi -im dov. (ī ọ́) dati komu v začasno uporabo, z obveznostjo, da se to vrne: rad mi je posodil, ker sem mu zmeraj hitro vrnil;
posoditi dežnik;
za en dan mi posodi knjigo / društvo je posodilo dvorano za razstavo / posoditi na, za visoke obresti
● publ. igralcu je v filmu posodil glas znan pevec pel namesto njega; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebomposójen -a -o: vrniti posojeno radirko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
postrúgati -am dov. (ū) nar. vzhodno postrgati: postrugati saje / otroci so postrugali skledo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
posvátbica -e ž (ȃ) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečena posvatbica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pót -í ž, daj., mest. ed. póti, or. ed. v prislovni predložni zvezi tudi pótjo; mn. stil. póta s, rod. mn. potí stil. pótov; dv. stil. póti s; deveti pomen mn. póta s in potí ž, rod. mn. pótov in potí, dv. póti s in potí ž (ọ̄; pọ̑ta) - 1. ozek pas zemljišča, pripravljen za hojo ali vožnjo: kam drži, pelje ta pot; pot se cepi; pot se vzpenja; krčiti, narediti pot; popravljati pot; to pot dobro poznam; prečkati pot; v temi so zgrešili pot; umaknil se je avtomobilu, in stopil s poti; iti čez pot; deblo leži čez pot; stati na poti, ob poti; iti, peljati se po poti; s potjo, ki so jo obnovili, so bili ljudje zadovoljni; blatna, ovinkasta, strma, široka pot; krajša in daljša pot do mesta; pot je prehodna, prevozna / dovozna pot ki veže industrijske, gradbene objekte z večjo javno cesto; gozdna pot; javna, zasebna pot; kolovozna pot kolovoz; peš pot pešpot; planinska pot; sprehajalna pot / najprej sta hodila skupaj, nato pa je vsak odšel svojo pot po svoji poti
- 2. del ozemlja, prostora, po katerem ali skozi katerega je mogoče premikanje iz enega kraja v drugega: določiti, poiskati pot do morja; puščice so označevale pot do vrha gore; vrisati pot na zemljevid; prometne poti / voda si je izdolbla pot; utrli so si pot skozi džunglo / ženska jim je kazala pot jih je vodila, usmerjala; prijatelji so mu naredili pot skozi množico / zagraditi, zapreti pot komu onemogočiti mu prehod; prepovedana pot prepovedan prehod; ta vozila imajo prosto pot prost prehod
// s prilastkom ta del ozemlja, prostora- a) glede na način, značilnosti premikanja: pomorska, rečna pot; vodna pot / plovne poti; prevoz po zračni poti po zraku, z letalom
- b) glede na namen, cilj premikanja: kurirska pot; oskrbovalna pot; tihotapska pot; trgovske poti / jantarska pot po kateri so nekoč prenašali jantar iz baltskih dežel v južno Evropo
// Pohod po poteh partizanske Ljubljane množična politično-športna prireditev v spomin na zmago nad fašizmom 9. maja 1945
// možnost za premikanje iz enega kraja v drugega: tu ni več nobene poti
- 3. s prilastkom razdalja, ki jo je treba preiti do namembnega kraja: ladja potrebuje za to pot več dni; več kilometrov dolga pot; pot do tja je kratka; zadnjo četrtino poti se je peljal / srečala sta se na pol poti do doma
- 4. gibanje, premikanje iz enega kraja v drugega ali od enega mesta, točke do drugega
- a) z določenim namenom, ciljem: pot je trajala več dni; opraviti pot v pol ure; iti, odpraviti se na pot; med potjo so prepevali; službena pot; pot nazaj; dnevnik poti; hrana za na pot / pot jim je hitro minevala zdelo se jim je, da traja malo časa; ekspr. pot se jim vleče zdi se jim, da traja veliko časa
// ima neko pot na sodišče; nalagati si nepotrebne poti / vso pot sta molčala; odposlanci so že na poti; zmeraj je na poti / pot ga je ogrela hoja
// po poti jesti med potjo
// kot vljudnostna fraza: kam vas pelje pot; srečno pot - b) v določeni smeri, črti: satelit se je utiril na pot okoli zemlje; navidezna pot sonca
// navidezna črta, smer, ki se opiše s takim gibanjem, premikanjem: pot, ki jo naredi telo pri takem gibanju, je krivulja; krogu podobna pot; pot v obliki loka / sklenjena pot, po kateri teče električni tok
- 5. fiz. razdalja, ki jo preide gibajoče se telo: pot, ki jo opravi mehanizem, preden začne delovati; izračunati pot jadrnice med dvema obratoma; gibanje po najkrajši poti / pot impulza; razmerje med časom in dolžino poti
- 6. nav. ekspr., navadno s prilastkom proces, delovanje, ki omogoča nastop, uveljavljanje ali dosego česa: samostojna pot v socializem; pot do uspeha je dolga; pot od prve pobude do uprizoritve ni bila lahka; pot za kruhom ga je vodila po svetu / knjiž. pokazal je narodu pot k svobodi; preprosta miselna pot / razvojna pot besede razvoj
- 7. v zvezi odpreti, utreti pot omogočiti komu, da lahko kam gre, pride: ta poraz je odprl sovražniku pot v zaledje; s prekopom se je ladjam odprla nova pot na morje / ta uspeh mu je utrl pot v svet
// publ. omogočiti nastop, uveljavitev: odpreti pot naprednim idejam; novi način dela si je utrl pot / gledališče je že v prvi sezoni odprlo pot klasiki je začelo uprizarjati klasična dela; utreti pot marksizmu - 8. nav. ekspr. način, sredstvo za dosego česa: ne vidim druge poti za reševanje tega problema; predlagal je dve poti za pomiritev sprtih strank / hitro je našel pot iz zadrege / druge poti ni možnosti
// v prislovni rabi: rešiti spor po diplomatski poti; po kakšni poti si to izvedel kako; priti do česa po nepošteni poti; po tej poti ne boste nič dosegli tako, na tak način; publ. doseči sporazum po poti dolgotrajnih pogajanj z dolgotrajnimi pogajanji - 9. ekspr., s prilastkom delovanje, udejstvovanje: svojo umetniško pot je začel v majhnem podeželskem gledališču; odločil se je za uporniško pot / prizadeval si je spraviti ga na pošteno, pravo pot / to so nedoumljiva pota usode usoda
- 10. ed., v prislovni rabi, s števnikom ali izrazom količine izraža število ponovitev, kot jih nakazuje števnik ali izraz količine: to pot mu je uspelo; še nikoli niso bili tako prijazni kakor to pot; star.: pridem drugo pot drugič, drugikrat; vsako pot vsakič, vsakokrat; zadnjo pot ti rečem zadnjič, zadnjikrat
● ekspr. v mladosti so bili nerazdružljivi, potem pa so šle njihove poti narazen niso več živeli skupaj; niso bili več v prijateljskih odnosih; ekspr. njegova pot gre navzgor ima prihodnost pred seboj; obeta se mu življenjski uspeh; ekspr. ne bom ti gradil poti ne bom te oviral pri tvojem delu, prizadevanju, hotenju; ekspr. z bičem mu je pokazal pot ga je napodil, nagnal; nar. vzhodno posoditi komu pot spremiti ga; iti za njegovim pogrebom; knjiž., ekspr. ubrati, vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; ekspr. ne bom ti več hodil na pot ne bom te več oviral pri tvoji dejavnosti, delu; ekspr. nastavlja se mu na pot ovira ga pri kaki dejavnosti, delu; ekspr. poročila sta se, ker je bil otrok že na poti ker je bila ona noseča; ekspr. stvar je na dobri poti, da uspe veliko možnosti je; ekspr. kot dramatik ni hodil po izhojenih potih ni pisal tako, kot je bilo do takrat v navadi; ekspr. hoditi po krivih potih ravnati, delati nepravilno, moralno oporečno; tam je slavna božja pot romarska cerkev; iti na božjo pot romanje; ekspr. vse gre rakovo pot nazaduje, propada; ekspr. stvari gredo svojo pot se razvijajo, potekajo normalno, mirno; knjiž. hodi svoja pota ni dovzeten za vplive; vznes. odšel je na zadnjo pot umrl je; vznes. včeraj smo ga pospremili na njegovi zadnji poti šli smo za njegovim pogrebom; življenjska pot ekspr. njegova življenjska pot je bila dolga življenje; ekspr. njegova življenjska pot ni bila posuta s cvetlicami njegovo življenje ni bilo lahko, prijetno; vznes. dokončal je svojo življenjsko pot umrl je; ekspr. včeraj sta nastopila skupno življenjsko pot sta se poročila; ekspr. ostati na pol poti ne dokončati, ne opraviti začetega; ekspr. preden je kaj dosegel, je imel veliko poti je moral urejati stvar v najrazličnejših uradih, pri najrazličnejših ljudeh; ekspr. s to zadevo imam sama pota z urejanjem te zadeve imam veliko opravkov, dela; preg. vse poti vodijo v Rim isti cilj, namen se lahko doseže na različne načine; preg. srednja pot najboljša pot najbolj priporočljiva je zmernost, umerjenost v vsem
♦ aer. zračna pot del zračnega prostora, določen z višino, širino in smerjo, v katerem se giblje letalo med dvema letališčema; alp. nezavarovana pot brez klinov in žičnih vrvi; anat. dihalne poti deli dihal, po katerih prihaja zrak v pljuča; limfne poti limfne žile, mezgovnice; živčna pot živčna vlakna, po katerih prehaja vzburjenje; avt. zavorna pot razdalja, ki jo prevozi vozilo od začetka zaviranja do takrat, ko se ustavi; šah. izsiliti kmetu prosto pot; prim. napoti, spoti, spotjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potáč -a m (á) nar. vzhodno kolo, kolesce: potač pri klopotcu, vozu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potákati -am nedov. (ȃ) nar. - 1. kotaliti, valiti: otroci so potakali obroče; potakati kolesa; padel je in se potakal daleč po hribu / solze so se ji potakale po licih
- 2. vzhodno gugati, zibati: potakati zibelko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
potrúpati -am dov. (ȗ) nar. vzhodno razbiti, razdejati: voz so potrupali na kose;
vse se je potrupalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povlačíti in povláčiti -im dov. (ī á) nar. vzhodno pobranati: povlačiti njivo;
zorati in povlačiti
♦ gozd. povlačiti drva iz gozda z vlačenjem spravitipovláčen -a -o: povlačena njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
povodíti -ím dov., povódil (ī í) nar. vzhodno prekaditi: povoditi mesopovojèn -êna -o: povojene klobase; slanina še ni povojena
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
práska -e ž (ā) - 1. manjša povrhnja poškodba kože v obliki črte: iz praske se je pocedila kri; v pretepu je dobil le nekaj prask; praska na čelu; praske in rane; pren., ekspr. moralna praska
// temu podobna poškodba sploh: praske na pohištvu - 2. ekspr. spopad, zlasti vojaški: časopisi poročajo o krajevnih praskah; pogoste praske na meji; praska s sovražnikom; bitke in praske / praske med šolarji / besedne praske; praske med strankami
● pog., ekspr. pri trčenju jo je odnesel brez praske ni bil ranjen, poškodovan; nar. vzhodno psi in pure so obiskovalca sprejeli z veliko prasko hrupom, truščem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prášček -čka m (á) nar. vzhodno prašiček, pujsek: krmiti praščke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prašíčka -e ž (ȋ) - 1. nar. vzhodno svinja: prašička se je lepo redila
- 2. nizko ničvredna, malovredna ženska: prašička se jim je še posmehovala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prè prisl. (ȅ) nar. vzhodno baje, menda: ima pre lepo novo hišo;
on pre še nič ne ve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prebraníti in prebrániti -im dov. (ī á) nar. vzhodno preprečiti, ne dovoliti: nihče mi tega ne more prebraniti;
skušal mu je prebraniti, da bi jo tepel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prédnjak in prednják -a m (ẹ̑; á) - 1. nar. vzhodno kosec, ki je pri košnji prvi v vrsti: za prednjakom so se zvrstili drugi kosci
- 2. žarg., pri savinjskih splavarjih veslač na sprednjem delu splava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prék prisl. (ẹ̑) knjiž. - 1. izraža
- a) gibanje od enega kraja do drugega, na drugo stran; čez: prek priti; prepeljali smo se s splavom prek; elipt. pomagaj mu prek / pogled mu je šel prek po njivi počez, povprek
- b) stanje na drugi strani: tam prek je prod, kamor rade sedajo čaplje
- 2. izraža preseženo mero: snega je do kolen in prek; ura je polnoči in prek / njivo je prek in prek prekril plevel čezinčez
● nar. vzhodno sinu posestvo prek dati izročiti, prepisati; prim. vseprek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prélja -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno predica: vsaka prelja je imela pred seboj kup prediva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepeléti -ím nedov. (ẹ́ í) petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žituprepeléti se nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: sredi dvorišča se prepelijo kokoši
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prepelíti se -ím se nedov. (ī í) nar. vzhodno valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: stara kokoš se je prepelila in šopirila v prahu
● nar. vzhodno sinička se je prepelila na soncu je frfotala, krilila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
présmec -a [məc] m (ẹ̑) - 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: presmeci, okrašeni s trakovi
- 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: speči presmec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
présnec -a [nəc] m (ẹ̑) - 1. nar. vzhodno, v krščanskem okolju snop šibja in zelenja za cvetno nedeljo; butara: narediti visok presnec
- 2. nar. kruh, kolač, pečen zlasti za veliko noč: odrezati kos presneca
♦ etn. kruh iz nekvašenega testa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
préša -e ž (ẹ́) - 1. pog. stiskalnica: stiskati grozdje v preši; ogrodje preše / ročna preša; vinska preša; preša za sadje
♦ teh. mehanična preša - 2. nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: hodil je po preši in se pogovarjal s prešarji
- 3. nav. mn., nar. zahodno tropine, zlasti v obliki kolobarja: kuhati žganje iz preš / prodajati olje in preše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
préšar -ja m (ẹ̑) nar. vzhodno kdor stiska grozdje: pomagati prešarjem;
najeti prešarje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
préšnica -e ž (ẹ̑) nar. vzhodno prostor, v katerem se stiska grozdje: nesti kad v prešnico;
v prešnici piti mošt
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prézati -am nedov. (ẹ̄) nar. vzhodno govoriti, pripovedovati: dobri dve uri je prezal o težavah s sinom
● nar. vzhodno prezal je po dvorišču oprezoval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pŕga -e ž (r̄) - 1. nar. vzhodno oljne tropine: hraniti živino s prgami / oljne prge; biti suh in stisnjen kot prga
- 2. nar. neprijeten, zoprn človek: on je navadna, prava prga / kot psovka prga sitna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prigánjati -am nedov. (ȃ) - 1. delati, povzročati, da se kdo hitreje giblje, premika: voznik priganja vole; priganjati konja v tek; priganjati z bičem, s palico / hodila sta tako počasi, da ju je moral priganjati
- 2. nav. ekspr. delati, povzročati, da mora biti kdo bolj aktiven: starši ga opominjajo in priganjajo, pa nič ne pomaga; stal jim je zmeraj za petami in jih priganjal; drug drugega priganjajo / razmere nas priganjajo
// zahtevati, poskušati doseči, da kdo hitreje dela: nadzornik jih neprestano priganja; če jih ne bi priganjal, bi delo ne bilo opravljeno; priganjati pri delu
// z besedami, navadno ostrimi, poskušati doseči, da bi kdo kaj storil, delal: priganjati otroke k delu, učenju; izpij, potem pa greva, ga je priganjal / priganjati koga v posteljo naganjati
● ekspr. čas nas že spet priganja morali bomo hiteti; ekspr. košnja nas priganja treba bo začeti kositi; nar. vzhodno oče je bil pri plugu, sin pa je priganjal (krave) poganjal, vodil; redko priganjati lovcem divjad goniti
priganjáje: priganjaje živino, je pripeljal na vrh klanca
priganjajóč -a -e: žvižgal si je, priganjajoč konje z bičem; slišali so se priganjajoči glasovi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
príklet tudi priklét -a m (ī; ẹ̑) nar. vzhodno veža: stopiti v priklet;
pogovarjati se v prikletu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
príklet -i tudi priklét -í ž, daj., mest. ed. príkleti tudi prikléti (ī; ẹ̑) nar. vzhodno veža: vhod je bil neposredno od zunaj ali pa iz prikleti;
v prikleti so zaškripala vrata
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
príkleten tudi prikléten -tna -o prid. (ī; ẹ̑) nar. vzhodno vežen: zaklenila je prikletna vrata in odšla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
príroč -a m (í) nar. vzhodno ročaj, držaj: priroč lonca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
priškŕniti -em dov., tudi priškrníla (ŕ) nav. ekspr. - 1. nekoliko odvzeti: ko meri blago na pultu, ga mimogrede priškrne kak centimeter / nekaj gnoja so priškrnili tudi za travnike
// nekoliko zmanjšati: priškrniti komu plačo / priškrnila je luč - 2. prikrajšati, oškodovati: priškrniti koga pri zaslužku / v novih razmerah so ga precej priškrnili
- 3. pripreti, pritisniti: priškrnil mu je nogo; priškrniti si prst
● nar. vzhodno priškrnila je stenj privila; ekspr. ker je to storil že drugič, so ga ostreje priškrnili kaznovali, prijeli
priškŕnjen -a -o: priškrnjen med vrati; priškrnjene pravice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pródec -dca m (ọ̑) manjšalnica od prod: pot je bila posuta s prodcem
● nar. vzhodno prodec ob reki prod
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prólenk -a m (ọ̑) nar. vzhodno prašiček: ob trgatvi so spekli prolenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
prosníca -e ž (í) nar. vzhodno deska ali tram v stropu: ena od prosnic se je zlomila / lesene prosnice v stropu // nav. mn. neometan lesen strop: nizka kmečka soba s prosnicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
púta2 -e ž (ú) nar. vzhodno brenta: oprtati si puto;
puta, polna grozdja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pútar -ja m (ȗ) nar. vzhodno brentač: putarji so odnašali grozdje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
pútra -e ž (ȗ) nar. vzhodno lončen vrč z ozkim vratom, zlasti za vodo, vino: napolniti putro
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ràd2 ráda -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno, v zvezi z biti srečen, vesel: bodi rad, da imaš še starše;
rada sem, da si prišel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ratíšče -a s (í) nar. vzhodno držaj: ratišče sekire / nasaditi koso na ratišče kosišče
♦ alp. ratišče cepina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razbŕcati -am dov. (r̄) - 1. z brcanjem narediti, da kaj ni več skupaj, urejeno: v jezi je razbrcal čevlje po predsobi; v spanju razbrcati odejo
- 2. nar. vzhodno raztrositi: razbrcati gnoj, seno
razbŕcati se ekspr. razodeti se, razkriti se: otrok se je ponoči razbrcal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
razčemeríti -ím dov., tudi razčeméril (ī í) nar. vzhodno razjeziti: z lažjo ga je razčemeril;
mati se je zelo razčemerila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rázgon -óna in -a m (á ọ́; á) nar. vzhodno razor: metati plevel v razgon;
hoditi po razgonu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rázsohe -soh ž mn. (á ȃ) nar. vzhodno senene vile: nalagati seno z razsohami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
réd -a m, sedmi in deseti pomen mn. redóvi in rédi; osmi in deveti pomen mn. redóvi (ẹ̑) - 1. stanje, ko je (vsaka) stvar na mestu, v položaju, kot mora biti, kot je koristno: red na mizi, v sobi je vzoren / dati, spraviti svoje stvari v red urediti, pospraviti jih; spraviti lase, obleko v red / hvala, stvar je že v redu je že urejena
// kar je določeno z odnosi med določenimi stvarmi, dejstvi, ki se dajo izraziti s pravili: odkriti red v vesolju; kompozicijski, notranji red / brez reda razpostavljeni predmeti; govori brez reda neurejeno, zmedeno
// stanje, ko se dela, ravna v skladu s pravili, zahtevami: v državi je, vlada red; obnoviti, vzpostaviti red; skrbeti za red na cesti, zabavi / narediti red v gospodarstvu / prisiliti koga k redu k ravnanju, vedenju v skladu s pravili, zahtevami - 2. navadno s prilastkom kar je določeno s predpisi, pravili, ki določajo, kakšno ravnanje, stanje je pravilno, obvezno: prilagoditi se delovnemu redu; gospodarski, pravni red; odpor proti staremu moralnemu redu / prebrati hišni red pravila o pravicah in dolžnostih stanovalcev, navadno v večstanovanjski hiši
// zastar. kazenski, šolski, tržni red zakon, predpis - 3. navadno s prilastkom kar je določeno z gospodarskimi, političnimi, pravnimi odnosi v družbeni skupnosti; ureditev: obljubljati človeštvu nov red / fevdalni družbeni red; graditi socialistični družbeni red / osovraženi red se je držal na oblasti s pomočjo vojske predstavniki oblasti
- 4. kar je določeno s ponavljanjem dejstev, opravil v enakem vrstnem redu ob istem času v določeni časovni enoti: bolnik, otrok potrebuje red; živeti po ustaljenem redu / ekspr. čisto sem prišel iz reda
// v zvezi dnevni red načrt za delo in počitek v štiriindvajsetih urah: napraviti si dnevni red za počitnice; privaditi se na dnevni red
// v zvezi dnevni red glede na vrstni red vnaprej določene točke, vprašanja, o katerih se bo razpravljalo na sestanku, zboru: preiti na dnevni red; glasovati o dnevnem redu; tretja točka dnevnega reda / dnevni red konference vnaprej določen načrt za njen potek - 5. navadno s prilastkom kar je določeno s sledenjem oseb, stvari, dejstev v času ali prostoru: urediti po abecednem, logičnem redu; vrstni red tekmovalcev; menjati red posevkov / besedni red s pravili določeno zaporedje besed
// pog. odstopiti vrstni red za avtomobil mesto v vrsti prijavljenih, čakajočih kupcev
// razvrstitev, razporeditev: določiti sedežni red učencev / bojni, pohodni red - 6. v zvezi vozni red kar vnaprej in za daljše časovno obdobje določa čas prihoda, odhoda (javnih) prometnih sredstev: določiti, uskladiti vozne rede; promet teče po voznem redu; ladijski, železniški vozni red / kupiti, prebrati vozni red
- 7. star. vrsta: postaviti se v red / prvi red naj stopi korak naprej / v pogovoru so prišle na red tudi gospodarske zadeve
- 8. nar. gorenjsko red ž: raztrositi redove / pokositi zadnji red
- 9. verska skupnost ljudi, ki živijo po posebnih pravilih, navadno v skupini, skupinah: ustanoviti, voditi red; stopiti v red; katoliški, muslimanski redovi; moški, ženski redovi; član, predstojnik reda / frančiškanski, jezuitski red / samostanski, verski redovi
- 10. biol. sistematska kategorija rastlinstva ali živalstva, nižja od razreda: red zveri; družine, redovi in razredi
- 11. šol. ovrednotenje znanja, vedenja v šoli; ocena: iz biologije še nima reda; spraševati, učiti se za rede / negativni, pozitivni red; red odlično / dati, dobiti red
// znamenje, označba za to ovrednotenje, navadno številka: vpisovati rede / zaključevati rede - 12. visoko odlikovanje kot znamenje priznanja za državljanske, vojaške zasluge: podeliti, pripeti komu red; odlikovati koga z redom / red dela z rdečo zastavo visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za posebne zasluge na področju gospodarstva, družbenih dejavnosti; red narodnega heroja visoko jugoslovansko odlikovanje, ki se podeli za izredno junaška dejanja v boju s sovražnikom
- 13. s prilastkom, s širokim pomenskim obsegom izraža, da je kaj glede na kakovost, pomembnost take stopnje, kot nakazuje prilastek: dogodek, dokument prvega reda / on je strokovnjak prvega reda / cesta prvega reda cesta, ki povezuje države, republike ali gospodarsko in turistično pomembna središča; zastar. vagon drugega reda drugega razreda
- 14. pog., s širokim pomenskim obsegom, v zvezi v redu ki ima določene dobre lastnosti, značilnosti v precejšnji meri: on je v redu človek; ta profesor je zelo v redu; biti v redu mati dobra, skrbna; poglej avto, ali ni v redu dober, lep
- 15. pog., v zvezi v redu ki je v takem stanju, kot se pričakuje, mora biti: avto je spet v redu, lahko se odpeljemo; dokumente ima v redu, lahko gre / kadar ni bil kaj v redu, je vzel zdravila se ni počutil dobro, zdravega
// v prislovni rabi izraža, da dejanje poteka, je opravljeno tako, kot se pričakuje, mora biti: vse je v redu naredil; stvar ne teče čisto v redu - 16. v medmetni rabi, v zvezi v redu izraža
- a) soglasje, privolitev: v redu, kupim / če hočeš, v redu, če ne — grem
- b) zadržano pritrjevanje: v redu, pa naj bo po tvojem
- c) nejevoljno sprijaznjenje s čim: če je že to naredil, v redu, toda zakaj se ne opraviči; v redu, je rekel jasno, grem pa drugam
● samo zaradi reda se je opravičil ker je tak red, navada; nar. vzhodno večerja je k redu je pripravljena, na mizi; nar. vzhodno glej, da boš tam k redu da se boš prav vedel, obnašal; star. ni mu ga v red enakega, enakovrednega; nar. kar naprej sitnari, naj se že vendar dava v red poročiva; pog. v njegovi glavi že od rojstva ni vse v redu že od rojstva ni normalen; pog. z njim zadnje čase ni vse v redu nenavadno, čudaško ravna, se vede; publ. razvoj sam je spravil problem z dnevnega reda je razrešil problem; postaviti vprašanje na dnevni red začeti ga obravnavati; nesreče so na dnevnem redu se venomer ponavljajo; iti v gosjem redu drug za drugim; lože I. reda lože, razvrščene med parternimi in balkonskimi ložami; publ. za resničnost tega govorijo v prvem redu dejstva v prvi vrsti; star. potresni sunek srednjega reda srednje stopnje, jakosti; publ. sestaviti vozni red za turnejo moštva po Južni Ameriki program, načrt; ekspr. uniformirani čuvar reda miličnik; paznik; publ. organ javnega reda in miru miličnik, policist; publ. napadalci so zadeli na sile reda in se morali umakniti na vojaštvo; milico; red vlada svet
♦ gled. abonma red(a) B; jur. dedni red zakonski vrstni red, po katerem dedujejo zakonec in sorodniki, če ni oporoke; javni red ki ga zahtevajo zakoni in drugi predpisi državnih organov ali ukrepi pooblaščenih oseb teh organov; mat. prednostni red zapovrstnost, po kateri se morajo opraviti predpisane matematične operacije; red odvoda število, ki izraža, kolikokrat zaporedoma se je funkcija odvedla; ploskev 1. reda ploskev, katere enačba ima eksponent pri spremenljivkah enak 1; muz. prstni red določen vrstni red prstov pri igranju posameznih tonov; rel. (sveti) red do 1968 vsaka od osmih stopenj priprave za opravljanje duhovniške, škofovske službe; tretji red cerkvena organizacija pod vodstvom nekaterih samostanskih redov, katere člani opravljajo posebne molitve, verske vaje; malteški viteški red ki se ukvarja zlasti s strežbo bolnikov; nemški viteški red; šol. dobiti prvi red nekdaj najboljšo pozitivno oceno; um. stilni stebrni redi vrste, tipi stebrov glede na določene značilnosti, po katerih se imenujejo zlasti starogrški umetnostni slogi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
regetáti -ám in -éčem nedov. (á ȃ, ẹ́) nar. vzhodno dreti se, kričati: srake so na ves glas regetale / soseda že ves dan regeta nad možem
● nar. vzhodno klopotci regetajo v vetru klopotajo, ropotajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
repíca1 -e ž (í) nar. vzhodno zadnji del sore: sedeti na repici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
repíncelj -clja m (í) nar. vzhodno motovilec: nabirati repincelj;
seme repinclja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
répnik -a m (ẹ̑) - 1. njiva, na kateri raste repa: hoditi po repniku; repnik in zelnik
- 2. nar. repno listje, repno perje: sušiti repnik
- 3. nar. vzhodno večji lončen, z žico povezan lonec za kuhanje svinjske krme: postaviti repnik v peč
- 4. zool. majhna ptica pevka s kostanjevo rjavim hrbtom in sivkasto glavo, Acanthis cannabina: gojiti repnike in kanarčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rezáč -a m (á) - 1. kdor reže: rezač si je nabrusil nož
♦ papir. delavec, ki na rezalnem stroju reže papir, lepenko - 2. nar. vzhodno obrezovalec (vinske) trte: rezači so začeli z delom; najeti rezače in kopače
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rezátev -tve tudi rezátva -e ž (ȃ) nar. vzhodno obrezovanje (vinske) trte: v vinogradu se je začela rezatev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rézati réžem nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. s pritiskanjem, potegovanjem z ostrim predmetom, rezilom
- a) delati kose, dele: rezati blago; rezati kovino; rezati kruh, meso; rezati z nožem, s škarjami; ročno, strojno rezati / rezati na krhlje, rezine; rezati počez, podolgem / plug reže in obrača zemljo / nepreh. kosa dobro reže; nož reže na obe strani / ekspr. ladja reže valove; lastovica s krili reže zrak
- b) odstranjevati: rezati poganjke, veje; hujšal je, kot bi meso rezal z njega zelo, hitro
// rezati dlake, nohte - c) oblikovati, delati: rezati kvadrate iz pločevine; rezati podobe v les, linolej / rezati zobotrebce; začela je rezati obleko krojiti
- 2. odstranjevati spolne žleze; skapljati: rezati bika; prašiča bo treba dati rezat
- 3. ekspr. boleče se zajedati v kaj, pritiskati ob kaj: naramnice nahrbtnika me režejo; verige so ga rezale v zapestja; očala režejo za ušesi
// povzročati neprijeten, pekoč občutek zaradi nizke temperature: voda je kar rezala / mraz reže do kosti zelo, hudo je mraz; brezoseb. noč je bila mrzla, da je rezalo v lica
// povzročati neugodje, bolečino: njegove besede so nam rezale srce; stokanje ranjencev nam je rezalo živce / v prsih me nekaj reže - 4. ekspr. prekinjati določeno stanje: kriki režejo tišino / avtomobilski žarometi so rezali temo
- 5. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj: železniška proga reže pobočje; potok je podolgem rezal dolino
- 6. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, premikati se: rezala sta jo proti morju; parnik jo je rezal z vso hitrostjo; rezati jo peš
- 7. ekspr. peti, igrati (na glasbilo): godba je rezala koračnice; pevci so rezali same vesele pesmi
● ekspr. vino reže je rezno, rezkega okusa; ekspr. ničesar ne bi izdal, čeprav bi mu jermene rezali s hrbta z ničimer ga ne bi prisilili, da bi izdal; pog., ekspr. jutri jo bodo rezali operirali; ekspr. še vedno mu oče reže kruh daje sredstva za življenje; pog. z avtom rezati ovinek prevoziti ga v skoraj ravni črti; publ. rezati proračun omejevati, zmanjševati; žarg., igr. rezati z adutom, s tarokom prevzemati vzemke z adutom, s tarokom; nar. vzhodno oče ga je rezal s palico tepel, pretepal; pog. zmeraj ga ven reže rešuje iz neprijetnega, zapletenega položaja
♦ agr. rezati krompir za seme tako, da ima vsak del eno ali več očes; rezati vino mešati ga z vinom druge kakovosti ali sorte zaradi poenotenja kakovosti; rezati na čep; teh. rezati s plamenom
režóč -a -e: sklanjala se je nad mizo, s škarjami režoč blago; režoče orodje
rézan -a -o - 1. deležnik od rezati: žival je rezana; poševno rezano blago / rezani kamen obdelan v obliki kvadra; v pasu rezana obleka krojena iz dveh delov, zgornjega in spodnjega; rezano cvetje v nasadih odrezane rože, namenjene za prodajo
♦ les. rezani furnir furnir, izdelan z rezanjem klade s furnirskim nožem; šport. rezana žoga pri tenisu in namiznem tenisu z nagnjenim loparjem odbita, udarjena žoga - 2. ekspr. oblikovan: lepo rezan nos / pravilno rezan obraz s pravilnimi potezami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
réžka -e ž (ẹ́) nar. vzhodno reža: s cunjami je zamašila režke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ribičíja -e ž (ȋ) nar. vzhodno ribolov: ukvarjati se z ribičijo;
ribičija v rokavih Mure
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ríbiti -im nedov. (í ȋ) nar. vzhodno loviti ribe: ribič ribi;
otroci so ribili v potoku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rogljáč -a m (á) nar. vzhodno orodje z rogljema za obdelovanje vinograda: kopati z rogljačem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
rokovát -i ž (ȃ) nar. vzhodno šop, pest: rokovat sveže trave / zagrabiti rokovat orehov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
roženíca2 -e ž (í) nar. vzhodno škarnik, špirovec: stesati roženice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sčísta prisl. (ȋ) nar. vzhodno popolnoma, čisto: sčista se je spremenil / sčista pomesti do čistega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sèp sêpa m (ȅ é) nar. vzhodno zgornji, nasuti rob zlasti vinograda: odnašati zemljo na sep;
stopati po sepu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sesédenica -e [səs in ses] ž (ẹ̑) nar. vzhodno sesirjeno mleko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sílje -a s (ȋ) nar. vzhodno mlado, nedozorelo žito: silje je poleglo;
možje so hodili po njivah in si ogledovali silje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklapoúhati -am tudi izklapoúhati -am dov. (ū ȗ) nar. vzhodno oklofutati: pošteno ga je sklapouhal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklapoúškati -am dov. (ȗ) nar. vzhodno oklofutati: sklapouškala jo je, ker je ugovarjala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklásti skládem dov. (á ȃ) redko zložiti: sklasti hlode;
sklasti snope v kupskláden -a -o: skladena drva
sklájen -a -o nar. vzhodno zložen: sklajeni hlodi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sklépec -pca m (ẹ̑) nar. vzhodno žepni nož z enim pregibnim rezilom in lesenim ročajem; pipec: odpreti sklepec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
skŕmiti -im dov., tudi skrmíte; tudi skrmíla (ŕ) - 1. s krmljenjem porabiti: veliko sena so že skrmili
- 2. nar. vzhodno spitati: skrmiti vole
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sládkica in sladkíca -e ž (á; í) nar. vzhodno jabolko ali hruška sladkega okusa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slákota -e ž (á) nar. vzhodno lakomen človek: vsi vedo, da je slakota / kot psovka ali bi se rad vsega polastil, ti slakota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slamnjáča -e ž (á) - 1. s slamo napolnjena blazina (za ležanje): ležati na slamnjači
- 2. nar. vzhodno pehar, navadno za vzhajanje testa: dati testo v slamnjačo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slatinár -ja m (ā) nar. vzhodno steklenica za slatino: nagnil je slatinar in pil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slátinka -e ž (ȃ) - 1. nar. vzhodno steklenica za slatino: natočil si je iz slatinke; slatinka vina
- 2. bot. praprot s pernato deljenimi listi, ki so na spodnji strani pokriti s srebrnimi ali rjavimi luskami, Ceterach
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slatinščák -a m (á) nar. vzhodno steklenica za slatino: piti iz slatinščaka;
slatinščak žganja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slemenítev -tve ž (ȋ) geogr. potekanje, smer: vzhodno-zahodna slemenitev pogorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slívkati -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno dajati otožne, prošnjo izražajoče glasove: otrok slivka / pes slivka in sili ven
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
slóg in slòg slóga m (ọ̑; ȍ ọ́) - 1. kar je določeno z izborom in uporabo izraznih, oblikovnih sredstev v posameznem delu ali v več delih: določiti, proučevati slog; arhitekturni, glasbeni slogi; umetnostni slogi; slogi v književnosti / hiše v alpskem, panonskem slogu; biblijski slog; osebni slog pisanja / Jakopičev, Prešernov slog / ima jedrnat slog se jedrnato izraža
- 2. uporaba zlasti sintaktičnih jezikovnih sredstev in izrazov glede na normo: izboljševati, popravljati slog; slog šolskih nalog
- 3. s prilastkom skupek značilnih elementov pri opravljanju kake dejavnosti: imeti svoj delovni slog; zanimiv slog dirigiranja / publ. prilagoditi slog vožnje razmeram na cesti način
- 4. individualen način izvajanja športne discipline: ocenjevati dolžino in slog skoka / opraviti vaje v lepem slogu
// šport. ustaljen, predpisan način izvajanja športne discipline: plavalni slogi / plavati v slogu delfina; rokoborba v grško-rimskem slogu - 5. nar. vzhodno del njive med dvema razoroma; ogon: letos ima tri sloge krompirja
● nar. zložiti drva v slog v skladovnico; ekspr. vse je bilo v slogu nogometne tekme hrupno, burno
♦ ptt odprti slog pri telegramih pisava z običajnimi črkami, številkami in drugimi znaki; tajni slog pri telegramih pisava z znaki iz skupin črk in številk, ki imajo dogovorjen tajni pomen; tisk. črkovni slog črkovne družine, ki imajo podobne značilnosti; um. časovni slog značilen za določen čas, določeno dobo; dorski, gotski slog; krajevni slog značilen za določen kraj, določeno področje; osebni slog značilen za posameznega ustvarjalca; plastični slog po lzidorju Cankarju za katerega je značilno poudarjanje plastičnosti; ploskoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje s črtami in ploskvami; slikoviti slog po Izidorju Cankarju za katerega je značilno upodabljanje z barvnimi in svetlobnimi lisami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smolenják -a m (á) nar. vzhodno smolnat borov štor: razklati smolenjak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smolník -a m (í) - 1. smolnata bakla: svetiti s smolniki
// nekdaj smolnata borova trska za razsvetljavo: prižgati smolnik - 2. nar. vzhodno smolnat borov štor: sekati smolnike
♦ petr. steklasta predornina s smolastim leskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
smolnják -a m (á) nar. vzhodno smolnata bakla: po cesti so si svetili s smolnjaki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sopíh -a m (ȋ) - 1. glagolnik od sopihniti: vzdih in sopih / redko za seboj je zaslišal pasji sopih pasje sopihanje
- 2. nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: zamašiti sopih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sópišnjak -a m (ọ́) nar. vzhodno odprtina, luknja za zračenje; oddušnik: iz sopišnjakov se je kadilo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spanjáč -a m (á) nar. vzhodno kdor spi z drugim na istem ležišču: njegov spanjač je bil brat / mladi sosed je dekletov spanjač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spárati2 -am dov. (ā) nar. vzhodno narediti, da kaj sestavlja par; spariti: sparati vole / sparati čevljespáran -a -o: sparani fantje in dekleta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodbóčki prisl. (ọ̑) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodbočki gledaš / komaj si je upal spodbočki pogledati k sosednji mizi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
spodóčki prisl. (ọ̑) nar. vzhodno, v zvezi z gledati, opazovati izpod čela: kaj me tako spodočki gledate / ker ga je bilo strah, jo je samo spodočki kdaj pogledal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprevézati in sprevezáti -véžem dov. (ẹ́ á ẹ́) nar. vzhodno prevezati: sprevezala mu je ranesprevézan -a -o: lasje, sprevezani z ruto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sprotolétje -a s (ẹ̑) nar. vzhodno pomlad: bliža se sprotoletje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
starešína -e tudi -a m (í) - 1. vodja družbene skupnosti: izbrati, odstaviti starešino; stal je pred mrkim, sivolasim starešino / plemenski, rodovni, vaški starešina
// vodja kake skupnosti sploh: fantje so izbrali svojega starešino / starešina taborniškega odreda polnoleten tabornik, ki predstavlja in vodi taborniški odred - 2. voj. vojaška ali civilna oseba, ki v oboroženih silah opravlja poveljniško ali kako drugo vodilno funkcijo: starešina enote; odnosi med vojaki in starešinami / aktivni, vojaški starešine; nižji, višji starešina / Zveza rezervnih vojaških starešin
- 3. starejši moški, ki vodi potek svatbe: starešina je nazdravil nevesti / prosil ga je za starešino
// nar. vzhodno (poročna) priča: biti za starešino nevesti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
starovíčen -čna -o prid. (ī ȋ) nar. vzhodno postaran, starikav: mož je še mlad, žena pa je že starovična / starovičen obraz
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
stelíti se -ím se dov., stélil se (ī í) nav. 3. os., nar. vzhodno roditi, povreči tele; oteliti se: krava se je stelila
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
strmêno -ega s (é) nar. vzhodno (bela) žita: posejati strmeno še pred snegom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
strnábica -e ž (ȃ) nar. vzhodno strnad: strnabice so že spletale gnezda
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
sváditi -im nedov. (á ȃ) nar. vzhodno jeziti: otroci me svadijo;
to me svadi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svája -e ž (ā) nar. vzhodno prepir, spor: med njimi je nastala svaja;
svaja med možem in ženo / biti, živeti v svaji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svajeváti se -újem se nedov. (á ȗ) nar. vzhodno prepirati se: nehati se svajevati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svátevca -e [təv] ž (ā) nar. vzhodno dekle, ki spremlja nevesto, ženina k poroki; družica: belo oblečene svatevce // dekle, navadno sorodnica, v častnem spremstvu novomašnika: za svatevce si je izbral sestro in sestrične
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
svínjka2 -e ž (í) nar. vzhodno manjšalnica od svinja: enoletna svinjka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šár -a m (ȃ) nar. vzhodno loček: s šarom porasel breg
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
ščípek -pka m (ī) nar. vzhodno šipek: na pobočju se je razrasel ščipek / divji ščipek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šéf2 -a m (ẹ̑) nar. vzhodno priprava v obliki cevi za izvlečenje, pretakanje tekočine; natega: stekleni šef
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šentjánževec -vca [šen in šən] m (á) nar. vzhodno, v krščanskem okolju vino, ki se blagoslovi na dan sv. Janeza 27. decembra: piti šentjanževec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škámelj -mlja m (á) nar. vzhodno stol (za klanje, odiranje prašiča): dati, položiti prašiča na škamelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škólnik -a m (ọ̑) nar. vzhodno učitelj: v razred je stopil novi školnik // organist: školnik je orglal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škŕtec -tca m (ȓ) nar. vzhodno skopuh: bil je velik škrtec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
škrtljàv -áva -o prid. (ȁ á) nar. vzhodno skop: kako je škrtljav
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šléviti -im nedov. (ẹ́ ẹ̑) - 1. nar. potikati se: ne vem, kdo šlevi ob tej uri okoli hiše
- 2. nar. vzhodno čvekati: kaj vse je ta človek šlevil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šlígati -am nedov. (ī ȋ) nar. vzhodno švrkati: šligal je z bičem po živini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šmíckati -am nedov. (ȋ) nar. vzhodno švrkati: šmickati koga po nogah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šópa -e ž (ọ̑) nar. vzhodno snop urejene slame za pokrivanje streh; škopnik: zložene šope;
prekriti streho s šopami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šóštar -ja m (ọ̑) nar. vzhodno žuželka z enim parom rdeče-črnih kril; rdeči škratec: na štoru je bilo veliko šoštarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
šôtor -óra in -ôra m (ó ọ́, ó) - 1. hiši podobna zložljiva priprava za začasno prebivanje, prenočevanje, navadno iz nepremočljivega platna: podreti, postaviti, zložiti šotor; spati v šotoru; šotor za dve osebi; šotor z gumijastim dnom; streha šotora; noč se je kot šotor razprostirala nad njim / cirkuški šotor; hišni šotor s streho in navpičnimi stranicami; piramidni šotor s streho v obliki piramide; strešni šotor s streho do tal in trikotno vhodno in zadnjo stranico
● ekspr. če mi bo to mesto všeč, bom v njem postavil šotor se bom v njem naselil; zastar. šotori na sejmu stojnice
// temu podobno zavetje: noč so prebili v šotoru iz smrekovih vej - 2. nar. vzhodno strešica nad vhodom v hišo, navadno na stebrih: šotor in priklet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štalínka -e ž (ȋ) nar. vzhodno svinjak: čistiti štalinko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štirják -a m (á) - 1. zastar. kvadrat: hiše so stale v pravilnih štirjakih
- 2. nekdaj avstrijski novec za štiri krajcarje: dvajsetica in štirjak
- 3. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: štirjak vina
// sod za to mero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
štírka1 -e ž (ī) - 1. pog. številka štiri: napisati štirko / peljati se s štirko s tramvajem, avtobusom številka štiri
- 2. pog. pozitivna ocena (v šoli), za stopnjo nižja od odlične; prav dobro: dobiti štirko; v spričevalu ima samo dve štirki
- 3. igralna karta s štirimi znaki: križeva štirka
- 4. nar. vzhodno prostorninska mera, navadno za vino, približno 140 l: pridelal je deset štirk vina
// sod za to mero
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tákati -am nedov. (ȃ) nar. - 1. kotaliti, valiti: takati kolesa; takati se po travi
- 2. vzhodno gugati, zibati: takati otroka v zibelki
takajóč -a -e: klical je na pomoč, takajoč se po kamenju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
támast -a -o prid. (á) nar. vzhodno omotičen, mlahav: bil je ves tamast od ležanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
teléga -e ž (ẹ̄) - 1. v ruskem okolju kmečki voz na štirih kolesih, zlasti za prevažanje tovora: naložiti na telego / peljati v telegi / pripeljati telego krompirja
- 2. mn., nar. vzhodno jarem za par živali z vodoravno nameščeno letvijo pod vratom: zapreči vola v telege
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
teléžnik -a m (ẹ̑) nar. vzhodno klin, s katerim se povežeta zgornji in spodnji del jarma; jarmnik: vtakniti teležnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tép -a in tèp têpa m (ẹ̑; ȅ é) nar. vzhodno tepec: zdaj vidim, da si pravi tep
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tíkva -e ž (ȋ) nar. vzhodno - 1. buča: saditi tikve / jesti tikve; zrela tikva
- 2. glava: udariti koga po tikvi / imeti prazno, trdo tikvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tikvínje -a s (ȋ) nar. vzhodno stebla, listi buče: zaplesti se v tikvinje na njivi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tolíge -líg ž mn. (í ȋ) nar. vzhodno samokolnica: voziti gnoj s toligami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
tróska -e ž (ọ̑) - 1. nar. vzhodno usedlina, ki nastane pri kuhanju surovega masla; (maslene) tropine: namazati trosko na kruh
- 2. zastar. žlindra: kupi troske ob topilnici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
utopljeník -a m (í) nar. vzhodno utopljenec: po reki je priplaval utopljenik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
valék -a m (ẹ̑) nar. vzhodno navadno lesena priprava v obliki valja z dvema ročajema za valjanje testa; valjar: razvaljati testo z valekom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vdíljen [ən] prisl. (ȋ) nar. vzhodno vzdolž, po vsej dolžini: vdiljen poti rastejo drevesa / iti vdiljen po meji njive
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
večérka -e ž (ẹ̄) nar. vzhodno del popoldneva, ki je bližje večeru kot poldnevu: po poznem kosilu je bila večerka že kratka;
vrniti se sredi večerke;
bilo je na večerko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vêdra tudi védra -e ž (ē; ẹ̑) nar. vzhodno vedro: z vedro zajeti vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vezátev -tve ž (ȃ) nar. vzhodno privezovanje, vez: vezatev trsja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vodíti -ím nedov. (ī í) nar. vzhodno prekajevati: voditi svinjsko mesovojèn -êna -o: vojene klobase
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vojenína -e ž (í) nar. vzhodno prekajeno meso: rad ima kuhano vojenino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vŕh -a stil. -á m, mn. vrhóvi stil. vŕhi, tož. mn. stil. vrhé, mest. mn. stil. vrhéh, or. mn. stil. vrhmí (ȓ) - 1. vsaka od vzpetin, v katere se gorovje v višjem delu razcepi: veter buči okoli vrhov; priti na najvišji vrh Himalaje / svet med vrhovi gorami
// Mali vrh
// vsak od delov z vejami, v katere se drevo, rastlina razrašča v smeri navzgor: jablana ima dva vrhova; pustiti drevesu več vrhov / odrezati roži šibko rastoče vrhove; utrgati vrh rožmarina vršiček, vejico; potaknjenec je pognal več vrhov poganjkov - 2. zgornji, navadno zoženi del
- a) gore, vzpetine: ob potresu se je gori odtrgal vrh; v daljavi se bleščijo zasneženi vrhovi hribov; letalo se je zaletelo v vrh gore; kopast, stožčast vrh; skalnat vrh
- b) drevesa: drevesu se je odlomil, se suši vrh; veter upogiba vrhove borov / uporabljati vrhove za drva
// zgornji del česa sploh: vrh jambora; okrašen vrh stebra; iznad hiš se dviga vrh zvonika
- 3. najvišja točka, najvišji del
- a) gore, vzpetine: zaznamovati vrh gore; razgledovati se z vrha; povzpeti se na vrh grebena; ustaviti se na vrhu klanca; razdalja od vznožja do vrha
- b) česa sploh: mlaj je bil tolikšen, da se je komaj videl njegov vrh; izmeriti razdaljo od tal do vrha zvonika / pasti z vrha stopnic; dimnik na vrhu strehe na slemenu
// z oslabljenim pomenom sedi na vrhu peči na peči
// od izhodišča najoddaljenejša točka, del česa: vrh jezika; vrh mlinske lopate
- 4. v prislovni rabi, s predlogom izraža površino, gladino: na vrhu kisa se je naredila tanka kožica / speljati napeljavo po vrhu stene / zajemati vodo z vrha z dela ob površini; potopil se je in kmalu priplaval na vrh
// izraža položaj, ko je kaj glede na drugo najvišje: zloži stvari v kovček tako, da bodo srajce na vrhu / ta del okenskega krila mora biti na vrhu zgoraj; vzemite list in na vrh napišite naslov na del ob robu, kjer se začne pisati - 5. v prislovni rabi, v zvezi z do izraža skrajni zgornji del ob odprtini: naliti kozarec do vrha; do vrha napolniti vrče / lava je v ognjeniku prikipela do vrha / do vrha polna posoda do roba
// v zvezi do vrha popolnoma, zelo: do vrha natovorjena ladja / ekspr. do vrha se najesti - 6. najboljši dosežek, predstavnik česa: ta drama je vrh realistične dramatike / uvrščajo se med vrhove našega pesništva / ekspr. naši tekmovalci so se prebili v smučarski vrh
// publ. najvišji, vodilni organ: kritizirati državni vrh; stiki z vojaškimi vrhovi; spori v vrhovih organizacije - 7. publ. najvišje mesto, položaj v kaki organizaciji: čakati na smernice z vrha; spremembe na vrhu
- 8. razvojna stopnja največje kakovosti, uspešnosti: gibanje je doseglo svoj vrh v dvajsetih letih; vsaka dejavnost ima svoj vrh / biti na vrhu pesniškega ustvarjanja / bližati se vrhu življenja najuspešnejšemu življenjskemu obdobju
// stopnja največje intenzivnosti: kriza je dosegla vrh / število premikov na minuto je doseglo vrh bilo največje - 9. publ. najboljše mesto, najvišja uvrstitev: z zadnjo zmago je moštvo na vrhu; ta klub lahko seže po vrhu / uvrstiti se pod sam vrh
- 10. publ. sestanek voditeljev držav: sklicati vrh / afriški vrh / konferenca, sestanek na vrhu
- 11. nar. vzhodno vinograd (v gričevnatem svetu): skopati vrh / iti v vrh po vino / vinski vrh
● nar. še ni vrha dorasel še ni odrastel, postal mož; od vrha do tal ekspr. biti nov od vrha do tal biti oblečen v nova oblačila; ekspr. ogledal si jo je od vrha do tal od glave do nog; ekspr. hiša je pogorela od vrha do tal popolnoma; ekspr. bil je gospod od vrha do tal popoln; fotografirati z vrha od zgoraj; star. spustiti se v jašek z vrha zvrha; pog. nasprotna stranka je prišla na vrh na oblast; žarg. jemati mamila iz želje po vrhu največji omami; nar. otroke imata pod vrhom njuni otroci so že skoraj odrasli; star. ima vsega z vrhom veliko, dosti; star. natresti pšenice v mernik z vrhom zvrhano; ekspr. otresti se pritiska, ko je mera do vrha polna ko ga ni več mogoče prenašati; star. z vrhom polna mera česa zvrhoma; pog. do vrha glave te imam zelo mi presedaš; publ. ta knjiga je na vrhu najbolj branih knjig je najbolj brana; stanovanja na vrhu so najbolj hladna v najvišji etaži, na podstrešju; ekspr. strele udarjajo v visoke vrhove pomembni ljudje so najbolj izpostavljeni kritiki
♦ alp. vrh del gore, ki leži najvišje in se od drugih delov loči kot posebna celota; anat. pljučni vrh koničasti, zgornji del pljučnega krila; etn. vrh del avbe nad čelnikom, oblikovan iz lepenke in prevlečen z nabrano tkanino; fiz. valovni vrh točka v valu, v kateri je odmik navzgor največji; geom. vrh piramide skupna točka stranskih ploskev piramide; vrh stožca točka, v katero se zoži plašč stožca; lit. vrh del literarnega dela, v katerem se zgodba, dogajanje stopnjuje do največje napetosti; prim. povrhu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vŕhnje -a s (ȓ) nar. vzhodno smetana: pobrati vrhnje z mleka / debelo vrhnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vŕl -a -o [vru̯] prid., vŕlejši (r̄ ŕ) - 1. knjiž. ki ima moralno, značajsko pozitivne lastnosti; pošten, vreden spoštovanja: vrl človek ne živi za sebe / v nagovoru vrli meščani, rojaki / z vrlim vedenjem izkazati se vrednega naklonjenosti
// ki ima pozitivne lastnosti, značilnosti koga sploh; prizadeven, vreden hvale: red in čistoča sta pričali o vrli gospodinji / vrl pes ranjenega gospodarja ni zapustil / biti vrl v boju dober, pogumen - 2. zastar. dober, lep: obleči najvrlejše oblačilo / to je vrl dokaz, da je odkrit človek / prirediti vrlo svatbo veliko, razkošno
- 3. nar. vzhodno priden: če boš vrl, dobiš nagrado
vŕlo prisl.: vrlo se držati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vúzem -zma m (ú) nar. vzhodno velika noč: praznovati vuzem;
na vuzem so streljali z možnarji;
ob vuzmu ji je umrl oče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vúzemnica -e [zəm] ž (ú) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: kuriti vuzemnico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vúzemski -a -o [zəm] prid. (ú) nar. vzhodno velikonočen: vuzemske pisanice / vuzemski čas
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vúzmenka -e ž (ū) nar. vzhodno kres na veliko soboto zvečer ali velikonočno nedeljo zjutraj: zakuriti vuzmenko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzhòd vzhóda m (ȍ ọ̄) - 1. glagolnik od vziti: opazovati vzhod lune; sončni vzhod / izračunati sončni vzhod čas, ko sonce vzide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni vzhod - 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce vzide ob enakonočju: pokazati vzhod; veter piha od vzhoda; usmeriti ladjo proti vzhodu; letalo leti na vzhod / železnica teče v smeri vzhod-zahod / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// vzhodna stran neba ali zemlje: nebo na vzhodu se jasni; na vzhodu omejuje deželo visoko gorovje - 3. publ. vzhodni del kake geografske ali politične celote: na vzhodu države je ravnina / ta rastlina izvira z Vzhoda s področja vzhodno od Sredozemskega morja; pravoslavni, slovanski vzhod / ekspr. vzhod se upira prebivalci vzhodnega dela
// pogajanja med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani; Bližnji vzhod področje, države ob vzhodni obali Sredozemskega morja in blizu nje; Daljni vzhod področje, države ob vzhodni obali Azije in blizu nje; Srednji vzhod področje, države med Bližnjim vzhodom in Pakistanom; države starega Vzhoda države od Egipta do Kitajske, Japonske v obdobju sužnjelastniške družbene ureditve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzhóden -dna -o prid., vzhódnejši (ọ̑) nanašajoč se na vzhod:- a) vzhodni del države, gorovja; cesta obide mesto po vzhodni strani / vzhodna Italija / vzhodna smer / veter piha z vzhodne strani z vzhoda; na vzhodno stran se razprostirajo gozdovi na vzhod, proti vzhodu
// vzhodni veter - b) vzhodni mistiki / vzhodni fatalizem vzhodnjaški
// vzhodni begunci; vzhodni blok blok vzhodnih držav; vzhodne države do 1990 evropske in azijske socialistične države vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije pod vodstvom Sovjetske zveze; trgovina med vzhodno in zahodno Evropo / Vzhodni Berlin do 1990 del Berlina, ki je pripadal Nemški demokratični republiki; Vzhodna Nemčija do 1990 Nemška demokratična republika
● publ. vzhodna fronta fronta med nemško in rusko vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in sovjetsko vojsko v drugi svetovni vojni; Vzhodna Indija nekdaj področje Indonezije, Indokine in Indije; publ. vzhodna politika politika zahodnih držav do vzhodnih in jugovzhodnih evropskih držav; publ. države na vzhodni polobli države v Evropi, Aziji, Afriki, Avstraliji
♦ astr. vzhodna točka točka vzhoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. vzhodna deklinacija; geogr. vzhodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina vzhodno od začetnega poldnevnika; rel. vzhodni obred obred vzhodne cerkve; vzhodni razkol razcepitev krščanske cerkve na katoliško in pravoslavno leta 1054; vzhodna cerkev cerkev s središčem v vzhodnem rimskem cesarstvu ali od nje ustanovljena, odcepljena cerkev; zgod. vzhodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov vzhodni del s prestolnico v Carigradu
vzhódno prisl.: vzhodno od reke je ravnina; deset kilometrov vzhodneje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzhódno... prvi del zloženk (ọ̑) nanašajoč se na vzhoden: vzhodnoalpski, vzhodnoazijski, vzhodnoevropski, vzhodnokrščanski
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
vzhódnonémški -a -o prid. (ọ̑-ẹ́) nanašajoč se na vzhodno Nemčijo: vzhodnonemška narečja / publ. vzhodnonemška vlada do 1990 vlada Nemške demokratične republike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zabél -i ž (ẹ̑) nar. vzhodno zabela: zabeli jim je zmanjkalo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zabíncati -am dov. (ȋ) nar. vzhodno zabrcati: konj je jezno zabincal / zabincati z nogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zábrnik -a m (á) nav. mn., nar. vzhodno okrasna nit ali pramen iz niti na robu kakega tekstilnega izdelka; resa: prt, brisača z zabrniki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zacélo prisl. (ẹ̑) nar. vzhodno popolnoma, čisto: roka mu je zacelo odpovedala / njo sem komaj slišal, zacelo nič pa nisem slišal drugih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zafúčkati -am dov. (ȗ) - 1. nar. vzhodno zažvižgati, zapiskati: fant je zafučkal, da bi jih opozoril nase
- 2. nižje pog. zapraviti, razmetati: vse svoje premoženje je zafučkal / zafučkal je svoje dobro ime
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zagolčáti -ím [u̯č] dov., zagólči; zagólčal (á í) - 1. nerazločno, težko reči, povedati: starec je nekaj zamolklo zagolčal
// nar. vzhodno reči, povedati: vsi so molčali, nihče ni zagolčal niti besede - 2. oglasiti se z zamolklim, tresočim se glasom: pes je zdaj pa zdaj zagolčal / slavec je zagolčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zahòd -óda m (ȍ ọ̄) - 1. glagolnik od zaiti: opazovati sončni zahod / izračunati sončni zahod čas, ko sonce zaide
// stanje ozračja ob tem dogodku: naslikati sončni zahod - 2. smer na nebu ali zemlji proti točki, kjer sonce zaide ob enakonočju: veter je zapihal od zahoda, z zahoda; reka teče proti zahodu / ekspr. nebo se je razsvetlilo od vzhoda do zahoda
// zahodna stran neba ali zemlje: na zahodu so se pojavili temni oblaki - 3. publ. zahodni del kake geografske ali politične celote: živeti na zahodu dežele / ves zahod se je navdušil za te ideje prebivalci zahodnega dela
// gospodarsko sodelovanje med Vzhodom in Zahodom do 1990 med evropskimi in azijskimi socialističnimi državami vzhodno od Zvezne republike Nemčije in Avstrije in med kapitalističnimi državami zlasti Evrope in Severne Amerike
● film o Divjem zahodu o življenju v zahodnem delu Združenih držav Amerike, ko ta še ni bil popolnoma civiliziran; ekspr. prihajati od vzhoda in zahoda, od severa in juga od vseh strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zahóden -dna -o prid., zahódnejši (ọ̑) nanašajoč se na zahod:- a) zahodni del dežele; zahodna stran doline / zahodna Slovenija / zahodna smer / veter piha z zahodne strani z zahoda; na zahodni strani leži ravnina na zahodu
// zahodni veter - b) zahodni strokovnjaki / zahodna miselnost zahodnjaška
// zahodni blok blok zahodnih držav; zahodne države kapitalistične države zlasti Evrope in Severne Amerike; gospodarsko sodelovanje med vzhodno in zahodno Evropo / Zahodni Berlin do 1990 del Berlina, povezan z Zvezno republiko Nemčijo; Zahodna Nemčija do 1990 Zvezna republika Nemčija
● publ. zahodna fronta fronta med francosko in nemško vojsko v prvi svetovni vojni; fronta med nemško in angleško, francosko, ameriško vojsko v drugi svetovni vojni; publ. politični položaj na zahodni polobli v Južni, Severni Ameriki
♦ astr. zahodna točka točka zahoda Sonca na obzornici ob enakonočju; fiz. zahodna deklinacija; geogr. zahodna zemljepisna dolžina zemljepisna dolžina zahodno od začetnega poldnevnika; rel. zahodni obred obred zahodne cerkve; zahodna cerkev cerkev s središčem v zahodnem rimskem cesarstvu; zgod. zahodno rimsko cesarstvo cesarstvo, ki je po delitvi rimskega cesarstva leta 395 obsegalo njegov zahodni del s prestolnico v Rimu
zahódno prisl.: zahodno od vasi; kraj leži nekoliko zahodneje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zajókati tudi zajokáti -am, in zajókati tudi zajokáti -jóčem, in zajókati se tudi zajokáti se -am se, in zajókati se tudi zajokáti se -jóčem se dov., zajókajte (se) tudi zajokájte (se) in zajóčite (se) (ọ́ á ọ́) - 1. izraziti veliko čustveno prizadetost, zlasti žalost, ali telesno bolečino s solzami in glasovi: otrok je zajokal in utihnil; zajokati od bolečine, jeze, sreče, žalosti; zajokati ob slovesu; ekspr. bridko, milo zajokati; glasno, tiho zajokati / ni se še vrnil, je zajokala
// začeti jokati: ko je izvedela žalostno novico, je neutolažljivo zajokala - 2. knjiž., ekspr. dati joku podobne glasove: kitara, violina je zajokala; zvonovi so zajokali
● ekspr. pri njih je včeraj zajokal tretji sin se je rodil
zajókan -a -o nar. vzhodno objokan: zajokan obraz; zajokane oči / vrnil se je žalosten in zajokan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zámet -i ž (á) nar. vzhodno otrobi, zmlet ječmen, koruza kot dodatek, primes krmi; obloda: pripraviti zamet za prašiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zamrčáti -ím dov. (á í) oglasiti se z mrmrajočimi, renčanju podobnimi glasovi: krava je zadovoljno zamrčala // nar. vzhodno zamrmrati, zabrundati: starec je v odgovor samo nekaj zamrčal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zaškŕniti -em dov. (ŕ ȓ) nar. vzhodno priviti: zaškrnil je pipozaškŕnjen -a -o: zaškrnjena pipa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zažmíkati -am dov. (ȋ) - 1. redko dati kratke, tleskajoče glasove: razmočena zemlja je zažmikala pod nogami; brezoseb. v čevljih mu je zažmikalo
- 2. nar. vzhodno zmečkati, stlačiti: zažmikati peso in krompir za prašiče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbírica in zbírca -e ž (ȋ) nar. vzhodno, nekdaj dajatev učitelju ali cerkvenim ljudem; bera: dajati, pobirati zbirico;
vinska zbirica;
zbirica koruze, rži in pšenice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbóčki prisl. (ọ̑) nar. vzhodno z bočne strani: stisniti zbočki / zbočki leči na bok, postrani
● nar. vzhodno gledati koga zbočki neprijazno, sovražno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zbútati -am dov. (ū ȗ) ekspr. natepsti, pretepsti: fantje so ga zbutalizbútan -a -o - 1. deležnik od zbutati: našli so zbutanega pred hišo
- 2. nar. vzhodno zbit, nabit: iz ilovice zbutane stene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zdávanje -a s (ȃ) nar. vzhodno cerkvena poroka: iti k zdavanju
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zdávati -am nedov. (ȃ) nar. vzhodno cerkveno poročati: to je duhovnik, ki ju je zdaval
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zgrája -e ž (ā) - 1. zastar. zgradba, sestava: zgraja teh plasti je drugačna
- 2. nar. vzhodno živa meja: okrog vrta je zgraja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zgrdíti -ím tudi izgrdíti -ím dov., zgŕdil tudi izgŕdil (ī í) knjiž. - 1. opomniti, ošteti: oče ga je zgrdil in poslal iz sobe
- 2. skaziti, iznakaziti: zgrditi komu obraz / trpljenje jo je zgrdilo
zgrdíti se tudi izgrdíti se nar. vzhodno iztrebiti se: krave so se zgrdile na dvorišču
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zlévanka -e ž (ẹ́) nav. mn., nar. vzhodno jed iz redkega testa, ocvrta na maščobi; zlivanka: peči zlevanke / ajdove, pšenične zlevanke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zràk zráka m (ȁ á) - 1. zmes plinov, vodne pare in trdnih delcev, ki sestavlja ozračje: ali je tudi na drugih planetih zrak; plast zraka okrog zemlje
- 2. ta zmes, ki obdaja zemeljsko površino: zrak se dviga navzgor; zrak migota, ekspr. trepeta od vročine; mrzel, redek, suh, vlažen, vroč zrak; z dimom, vlago nasičen zrak; zrak nad vzhodno Evropo se je ohladil; zrak v industrijskih predelih je zelo onesnažen; gibanje, kroženje zraka; gostota, temperatura, tlak zraka; plasti zraka; tok zraka / arktični, celinski, polarni, tropski zrak; morski, planinski zrak
- 3. ta zmes, ki jo dihajo živa bitja: ves zasopel lovi zrak; vdihniti, globoko zajeti zrak; zadržati zrak v pljučih; življenje brez zraka ni mogoče
- 4. ta zmes, ki napolnjuje kak zaprt prostor, napravo: izpustiti zrak iz balona; izsesati zrak; vlažiti zrak v sobi; v prostoru je dober, izrabljen, ekspr. obupen zrak; dovod zraka
- 5. s to zmesjo napolnjen prostor nad zemeljsko površino: puščica je švistnila skozi zrak; ustreliti v zrak; ptice so krožile po zraku / napad iz zraka; pogled, posnetek iz zraka; imeti vojaško premoč v zraku
// s to zmesjo napolnjen prostor okoli česa, nad tlemi: košarkar je skočil v zrak in vrgel žogo v koš; s svežnjem papirja maha po zraku; pes je kost ujel v zraku / s prsti nekaj piše v zrak / gole veje dreves štrlijo v zrak - 6. v prislovni rabi, s predlogom izraža prostor zunaj stavbe, v naravi: iti malo na zrak; igrati se na zraku; na zraku sušiti kože, les; sprehajati se po svežem zraku
● redko zapri okno, zrak v sobi se je že premenjal soba se je že prezračila; ekspr. poglej, če je zrak čist če ni nevarnih ali nezaželenih oseb; ekspr. pomenil mu je toliko kot zrak nič; ekspr. po petih letih zapora spet diha svoboden zrak je svoboden, na prostosti; ekspr. od zraka se ne da živeti brez sredstev, dohodkov; žarg., lov. tudi izkušen lovec včasih naredi luknjo v zrak pri streljanju na divjačino zgreši; ekspr. tovarna je šla v zrak tovarno je uničila eksplozija; ekspr. pognati, poslati, spustiti bunker, most, hišo v zrak razstreliti; ekspr. vsak dan spusti dvajset cigaret v zrak pokadi; slabš. ves dan zija v zrak postopa; je brez dela; ekspr. hiti, da vse frči po zraku zelo; ekspr. to je v zraku na neki ne popolnoma jasen, otipljiv način obstaja; se bo verjetno zgodilo; ekspr. vprašanje je obviselo v zraku nihče ni odgovoril nanj; viseti v zraku ekspr. aretacije visijo v zraku se pričakujejo; ekspr. pomlad visi v zraku opazni so znaki pomladi; ekspr. potovanje visi v zraku še ni gotovo; ekspr. trditve visijo v zraku so neprepričljive, neutemeljene
♦ fiz. komprimirani zrak; med. residualni zrak ki ostane v dihalih po maksimalnem izdihu; meteor. nasičeni zrak ki vsebuje glede na temperaturo najvišjo mogočo količino vodne pare; suhi ki ima razmeroma nizko, vlažni zrak ki ima razmeroma visoko relativno vlago; navpično, vodoravno gibanje zraka; jedro hladnega zraka; prodor hladnega zraka; voj. raketa zemlja-zrak raketa, ki se izstreli z zemlje na cilj v zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
zváti zóvem nedov., zvál (á ọ́) star. - 1. klicati, pozivati: zove nas na boj; zvati na pomoč
- 2. imenovati: zvali so jo Micka; kako se zove ta gora / zovejo ga krivi prerok
● nar. vzhodno ni odrekel, če so ga zvali prosili; nar. vzhodno zvali so jih v goste vabili
zván -a -o: zvani gostje
● zastar. uveljavljal je svoj tako zvani življenjski nazor pri omejitvi, negotovosti v izjavi tako imenovani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žgánek -nka m (á) nav. mn., nar. vzhodno žganec: kuhati žganke / ajdovi žganki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žíto -a s (í) kulturne rastline s klasi, lati ali njihovo seme: žito zeleni, zori;
mlatiti, žeti žito;
zvezati žito v snope;
poleglo žito / mleti, vejati žito; velik pridelek žita; vreča žita; silos za žito / drobnozrnato žito; jaro, ozimno žito; krmno, semensko žito / žita lepo kažejo
♦ agr. bela žita pšenica, rž, ječmen, oves; kašno žito ki se navadno stopa, lušči in uporablja za kašo; krušno žito za mletje; plenjavo žito pri katerem je razmerje med semenom in pridelkom ali med zrnjem in plevami ugodno; bot. latnato žito; teh. prebiralnik za žito // nar. vzhodno rž: sejati žito
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žlàk žláka m (ȁ á) - 1. zastar. poškodba, rana (od udarca): imeti žlak na nogi; žlak s sekiro / smrtni žlak
- 2. nar. vzhodno spodnji, nasuti rob zlasti vinograda: trgatev so začeli na žlaku, končali pa na sepu
- 3. nar. tolminsko veža: stopiti v žlak
● star. božji žlak ga je zadel (možganska) kap; star. napiti se, spreti se na (vse) božje, mile, mrtve žlake zelo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žméten -tna -o prid. (ẹ̄) nar. vzhodno težek: žmeten predmet / žmetno delo / žmetno življenježmétno prisl.: žmetno delati; žmetno živeti / v povedni rabi z njim je žmetno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žmíc -a m (ȋ) nar. vzhodno končni del biča iz vlaken lanu, konoplje, ki omogoča pokanje; pokec: bič z žmicem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žmíkati -am nedov. (ȋ) - 1. ožemati: perice žmikajo perilo / žmikati sir / žmikati ustnice stiskati
// nar. vzhodno mečkati, tolči: žmikati repo, krompir za prašiče - 2. dajati kratke, tleskajoče glasove: bil je premočen, v čevljih mu je žmikala voda / brezoseb. od vode mu žmika v škornjih
● star. žmikati suh kruh s težavo jesti; star. sedi v gostilni in žmika vrček piva počasi pije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.
žórgati -am nedov. (ọ̑) nar. vzhodno cmokati, čofotati: v slabih čevljih ji je žorgala vodažorgajóč -a -e: žorgajoča brozga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 9. 7. 2024.