terásast -a -o prid.(ȃ) nanašajoč se na teraso: terasasto poslopje / terasasti vinogradi, vrtovi / vas leži na terasasti vzpetini terásasto prisl.:
terasasto se dvigati, spuščati
visočína -e ž (í) knjiž. višina: mlaj je presegal visočino stolpa / orel je z visočine planil na zajca / stal je na visočini in se razgledoval na vrhu, vzpetini
● knjiž. niso mogli doumeti njegove moralne visočine visokosti, vzvišenosti
oddihávati se -am se in oddihávati si -am si nedov. (ȃ)
1. med kakim dejanjem, zlasti hojo, pitjem, govorjenjem, večkrat (globoko) vdihniti ali izdihniti: skoraj po vsakem stavku se je oddihaval
2. umirjati dihanje s kratkim prenehanjem dela, gibanja: po vsaki vzpetini se je dolgo oddihaval
// ekspr. počivati, odpočivati se: oddihavati se od dela; skoraj dve uri se je oddihaval
vzpetína -e ž (í)
del zemeljskega površja, ki je višji od okolice: strma, z gozdom porasla vzpetina; vrh, vznožje vzpetine; cerkev, mesto na vzpetini; doline in vzpetine / gorska vzpetina
grádec -dca m (á)
arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz staroslovanskih časov:
gradíšče -a s (í) 1. arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov: gradili so nasipe in trdna gradišča;
sovražniki so vdrli v gradišče / ilirsko, staroslovansko gradišče 2. prostor, kjer je stala taka naselbina, ali njene razvaline: iti na gradišče 3. gradbišče: dela na gradišču;
gradišče zadružnega doma
kostél -a m (ẹ̑) arheol. utrjena naselbina na vzpetini, zlasti iz prazgodovinskih časov; gradišče: sovražnik je vdrl v kostel
kóta -e ž (ọ́)
1. geod. točka na zemeljskem površju, zlasti na vzpetini, z izmerjeno nadmorsko višino: na tem območju so tri kote
// nadmorska višina: določiti, izmeriti koto
2. voj. žarg. vzpetina z izmerjeno nadmorsko višino: obkoljevati koto; zavzeli so položaje na koti petsto
♦ geom. število, ki označuje oddaljenost točke od projekcijske ravnine; teh. številka z znaki za označevanje mer na načrtu, risbi
krés1 -a m, mest. ed. stil. o krési; mn. kresôvi (ẹ̑)
1. dan, ko se praznuje začetek poletja, 24. junij: čakati do kresa; prišel je dva dni pred kresom / zgodilo se je okoli kresa / star. zunaj je kres, ti se pa tiščiš k peči poletje
2. velik ogenj, ki se prižge zvečer pred praznikom, navadno na vzpetini: po hribih so goreli, zagoreli kresovi; kuriti, zakuriti kres; svetel, velik kres; gori kot kres / šentjanževski kres na kresni večer
// ekspr. ogenj, navadno z visokim in močnim plamenom: vas se je spremenila v en sam kres; v peči je gorelo kot kres
3. knjiž., ekspr., z rodilnikom visoka stopnja in intenzivnost pojavljanja česa: svetli kres sonca; kres zarje / zanetiti kres upora
● ob prihodu Turkov so prižigali kresove s kurjenjem kresov so opozarjali, da se približujejo Turki; preg. o kresi se dan obesi po 24. juniju se začnejo dnevi krajšati
♦ etn. skakati čez kres
tábor -a m (á) 1. skupek šotorov, naprav, navadno za začasno bivanje na prostem: postaviti tabor;
izbrati primeren kraj za tabor;
begunski, vojaški tabor;
ciganski tabor / urediti tabor za turiste kamp; ujetniški tabor ujetniško taborišče
♦ alp. bazni tabor za opremo in odpravo na mestu, kjer se začne vzpon na vrh; višinski tabor za člane odprave med vzponom; tur. rokovnjaški tabor folklorna prireditev s prikazovanjem življenja rokovnjačev2. utrdba za obrambo kmečkega prebivalstva pred Turki od srede 15. do konca 16. stoletja, navadno ob cerkvi na vzpetini: vaščani so se zatekli v tabor;
cerkev z ostanki tabora / turški tabor 3. množično zborovanje na prostem: organizirati tabor;
udeležiti se tabora;
govoriti na taboru // zgod., od 1868 do 1871 množično politično zborovanje na prostem z zahtevami po zedinjeni Sloveniji in enakopravnosti slovenskega jezika v uradih in šolah: tabori so pritegnili veliko ljudi; doba taborov; pomen taborov za utrjevanje narodne zavesti / narodni tabor; vižmarski tabor 4. navadno s prilastkom organizirano začasno skupno bivanje ljudi s skupno dejavnostjo pod mentorskim vodstvom: udeležiti se počitniškega delovnega tabora;
potapljaški tabor;
mladinski raziskovalni tabor 5. navadno s prilastkom skupina ljudi istih nazorov, zlasti političnih: razdeliti narod na dva tabora;
napredni tabor;
nasprotni, sovražni tabor;
predstavniki sprtih taborov;
tabor mladih // zveza držav ali strank s podobnimi interesi; blok: država ne pripada nobenemu taboru; opozicijski tabor / vzhodni, zahodni tabor / politični tabor
zaséka1 -e ž (ẹ̑) 1. zareza, nastala z zasekom, zasekovanjem: nastaviti žago v zaseko 2. utrjen, v skalo, hrib zasekan prostor; zasek: del poti so prehodili po železniški zaseki 3. ekspr. ozka in globoka, klinasto oblikovana vdolbina v strmi vzpetini: v globoki zaseki je tekla voda;
zaseke in brezna
♦ gozd. izdelati zaseko zasek; voj. zaseka prometna ovira iz podrtih dreves, obrnjenih z vrhovi proti nasprotniku