vzpòn vzpôna m, pojm. (ȍ ó) med ~om na goro se poškodovati; gospodarski ~ države; števn. dolg ~ pred vznožjem gorske stene |vzpenjajoči se svet|
anábaza -e ž (ȃ) izobr. pot, bojni pohod, vzpon
izstopíti in izstópiti -im dov.; drugo gl. stopiti2 (í/ȋ/ọ́ ọ̑) iz česa ~ ~ avtobusa; Kite so mu izstopile od napora; alp. Plezalec je izstopil ob enajstih |končal plezalni vzpon|
kulminácija -e ž, pojm. (á) neobč.: ~ moči višek, vrhunec; ~ kulture vzpon, rast
meščánstvo -a s, skup. (ȃ) ljubljansko ~ meščani; vzpon ~a v poznem srednjem veku
meteórski -a -o (ọ̑) ~ delec; zvezdosl. ~ dež; poud. ~ vzpon nogometaša |zelo hiter, nepričakovan|
pretežáven -vna -o (á; á ȃ á) ~ vzpon; poud. znajti se v ~em položaju |zelo težavnem|
težáven -vna -o; -ejši -a -e (á; á ȃ á; á) ~ vzpon; Ta otrok je zelo ~
težávnost -i ž, pojm. (á)