vzréja -e ž (ẹ̑) - 1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev
// oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok - 2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja
♦ vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vz... predpona - 1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
- a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
- b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
- c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
- č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
- 2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
odgója -e ž (ọ̑) zastar. vzgoja: odgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
odréja -e ž (ẹ̑) - 1. redko vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo
- 2. zastar. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok
● zastar. dati otroka v odrejo rejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
živínče -ta s (í) - 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo
// vprežno živinče
// ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče - 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
- 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
- 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
- 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bekón -a m (ọ̑) agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona;
pitanje, vzreja bekonov // ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ) vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
bikoréjec -jca m (ẹ̑) kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
govedoréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
konjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
kunceréjec in kunčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
ovčeréjec tudi ovčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
pasjeréja -e ž (ẹ̑) vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
prašičeréjec tudi prašičjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
sokôlarstvo tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑) v nekaterih deželah vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
vzrejeválec -lca [u̯c tudi lc] m (ȃ) kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zajčeréjec tudi zajčjeréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
zréja -e ž (ẹ̑) vzreja: ukvarjati se z zrejo;
zreja telet / zreja novih pasem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.
živinoréjec -jca m (ẹ̑) kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec;
problemi živinorejcev / nomadski živinorejec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 5. 7. 2024.