vzrêja -e ž (ȇ)
1. oskrba, nega živali z namenom, da se razvije do gospodarsko, uporabno zaželene razvojne stopnje: ukvarjati se z vzrejo; vzreja konj / vzreja rib v ribniku / vzreja mladičev
// oskrba, nega koga do stopnje, ko se lahko preživlja sam: vzreja in vzgoja otrok
2. dejavnost, pri kateri se z odbiranjem, parjenjem živali skuša doseči, da zrastejo in dobijo ustrezne, zaželene lastnosti: vzreja novih pasem / selektivna vzreja
 
vet. čista vzreja pri kateri se parijo nesorodne živali iste pasme

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

odgója -e ž (ọ̑)
zastar. vzgoja: odgoja treh sinov ni bila lahka / odgoja živine reja, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

beagle -a [bígəlm (í)
lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce, prepelice, angleški brak: križanec med mopsom in beaglom; organizirana vzreja psov pasme beagle

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bekón -a m (ọ̑)
agr. prašič mesnate pasme za pitanje: zaklati bekona; pitanje, vzreja bekonov
// ed. meso takega prašiča: prodali so tisoč ton kvalitetnega bekona

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

paličnják -a m (á)
zool. žuželka paličastega telesa, brez kril, podobna delu rastline, navadno vejici, Phasmatodea: ličinke paličnjaka; vrste paličnjakov; vzreja paličnjakov za hišne ljubljenčke / avstralski paličnjak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

repopulácija -e ž (á)
ponovno naseljevanje (avtohtonih živali): program, projekt repopulacije soške postrvi; načrti, ribogojnica za repopulacijo; vzreja in repopulacija / naravna repopulacija

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

šárplanínec -nca m (ȃ-ȋ)
vet. srednje velik pastirski pes z dolgo dlako in košatim, zavitim repom: vzreja šarplanincev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vz... predpona
1. v glagolskih sestavljenkah za izražanje
a) usmerjenosti dejanja navzgor: vzdigniti, vziti, vzleteti, vzpeti se, vzravnati
b) začetka dejanja, nastopa stanja: vzfrfotati, vzplahutati / vzbuhniti, vzkipeti / vzcvesti, vzljubiti, vznemiriti
c) dosege zaželenega namena, cilja: vzgojiti, vzrediti / vzpostaviti
č) same dovršnosti (včasih brez pomenskega odtenka): vzkaliti, vzrohneti
2. v imenskih sestavljenkah glagolskega izvora za izražanje pomena, kot ga določa ustrezni glagol: vzhod, vzpenjavka, vzpon, vzponski, vzreja

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

bikorêjec -jca m (ȇ)
kdor vzreja plemenske bike: živinorejci in bikorejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

govedorêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja govedo: posvetovanje govedorejcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

konjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja konje: bil je znan kot najboljši konjerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

kuncerêjec in kunčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja kunce: društvo kuncerejcev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

odrêja -e ž (ȇzastar.
1. vzreja: odreja psov; odbrati mladiče, ki so sposobni za odrejo
2. vzgoja: skrbeti za odrejo otrok
● 
zastar. dati otroka v odrejo rejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

ovčerêjec tudi ovčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja ovce: govedorejci in ovčerejci

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

pasjerêja -e ž (ȇ)
vzreja psov: ukvarjati se s pasjerejo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

prašičerêjec tudi prašičjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja prašiče: bil je znan kot dober prašičerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

sokôlarstvo tudi sokólarstvo -a s (ȏ; ọ̑)
vzreja sokolov in lov z njimi: o sokolarstvu je mnogo napisanega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

vzrejeválec -lca [wzrejevau̯ca tudi wzrejevalcam (ȃ)
kdor vzreja živali: vzrejevalec angorskih mačk

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zajčerêjec tudi zajčjerêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja (domače) zajce: navdušen zajčerejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

zrêja -e ž (ȇ)
vzreja: ukvarjati se z zrejo; zreja telet / zreja novih pasem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

živínče -ta s (í)
1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo / vprežno živinče
// ed., zastar. manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče
2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

živinorêjec -jca m (ȇ)
kdor redi, vzreja živino: biti živinorejec; problemi živinorejcev / nomadski živinorejec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 12. 7. 2024.

Število zadetkov: 22