a vez., knjiž. - 1. v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, toda, vendar: prej so ga radi imeli, a zdaj zabavljajo čezenj; to so besede, a ne dejanja; drugod umetnike slavijo. A pri nas? sicer je miren, a kadar se napije, zdivja / včasih okrepljen bilo ji je malo nerodno, a vendar tako lepo pri srcu
- b) nepričakovane posledice: tipal je po temni veži, a vrat ni našel; postarala se je, a ni ovenela
// za omejevanje: to more ugotoviti samo zdravnik, a še ta težko; bral je, a samo kriminalke
// na začetku novega (od)stavka za opozoritev na prehod k drugi misli: A vrnimo se k stvari! A dopustimo možnost, da se motimo
- 2. redko, v vezalnem priredju za navezovanje na prej povedano; in, pa: sin je šel z doma, a hči se je omožila v sosednjo vas / nevesta se sramežljivo smehlja, a rdečica ji zaliva lice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
á m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, á ája (ā) prva črka slovenske abecede: beseda se konča na a;
mali a;
veliki A;
nečitljivi aji / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska / A bomba atomska bomba // samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: dolgi a
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse; od a do ž od začetka do konca, vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bá neskl. pril. prvi po vrsti: odstavek A; razdalja od točke A do B; v prvem členu pod točko a / 1. a razred / hotel A kategorije
♦ lingv. a-osnova ajevska osnova; med. krvna skupina A; vitamin A in A vitamin; muz. ton a ton na šesti stopnji C-durove lestvice; A-dur durov tonovski način s tremi višaji; a-mol izhodiščni molov tonovski način; šah. polje a 1 prvo polje v prvi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abecéda -e ž (ẹ̑) - 1. ustaljeno zaporedje črk v kaki pisavi, zlasti v latinici: povedati abecedo na pamet; klicati dijake po abecedi; urediti po abecedi; pouk branja se začne z veliko tiskano abecedo; č je četrta črka slovenske abecede
♦ elektr. Morsova abeceda in Morzejeva abeceda iz pik in črt sestavljeni znaki za brzojavni prenos sporočil - 2. ekspr. začetno, osnovno znanje: toliko politične abecede bi že moral znati; spoznati abecedo medicine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ablácija -e ž (á) - 1. geol. odnašanje sipkega zemeljskega materiala z dežjem, odplakovanje: posledice ablacije
// geogr. topljenje ledenika: močna ablacija - 2. med., v zvezi ablacija mrežnice odstop mrežnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ablaktácija -e ž (á) - 1. agr. vstavljanje cepiča žlahtne rastline v divjak tako, da še nekaj časa dobiva hrano od matične rastline: cepljenje oreha z ablaktacijo
- 2. med. ustavitev, prenehanje dojenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abolícija -e ž (í) razveljavitev kakega zakona, odprava česa: abolicija smrtne kazni, suženjstva / abolicija prostitucije
♦ jur. ustavitev kazenskega pregona z amnestijo ali pomilostitvijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abolicionístični -a -o [abolicijonistični] prid. (í) ki je v zvezi z abolicionisti ali abolicijo: abolicionistično gibanje; V Sloveniji je bila smrtna kazen izvršena nazadnje v petdesetih letih, kar je Slovenijo uvrstilo med abolicionistične države – tiste, v katerih se vsaj trideset let ne izreče in ne izvrši smrtne kazni E (↑)abolicioníst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aboníranec -nca m, člov. (ȋ) 1. kdor ima abonma: Gledališki program si je pridobil kar nekaj novih abonirancev 2. ekspr. kdor si vedno znova pridobi, ima vnaprej zagotovljen kak položaj, kako mesto: Zavzema se za štiriindvajsetčlansko skupno evroligo z enaindvajsetimi aboniranci E (↑)abonírati se
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abonmá -ja m (ȃ) vnaprej plačano naročilo na kaj: imeti, plačati abonma;
opera razpisuje abonmaje;
predstava je izven abonmaja / koncert za rumeni abonma z vstopnicami rumene barve
♦ gled. premierski abonma; abonma reda B
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abrakadábra -e ž (ȃ) nekdaj magična beseda, zapisana navadno na amuletu: vrač ji je dal listek z napisom abrakadabra // ekspr. nerazumljive besede, nejasno izražanje: ne razumem njegove abrakadabre
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abreviatúra -e ž (ȗ) redko kratica, okrajšava: ne uporabljajte abreviatur, ampak besede izpisujte
♦ biblio. beseda, skrajšana z grafičnim nakazovanjem izpuščenih črk; muz. ustaljen znak za skrajšan notni zapis
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ABS -- in -a [abeès in abẹès -êsa] m (ȅ ȇ) krat. zavorni sistem, ki pri zaviranju preprečuje blokiranje koles motornega vozila: Vozniki, ki imajo avtomobile z ABS, so zmotno prepričani, da je njihova zavorna pot krajša E ← agl. ABS, kratica za a(nti-lock) b(raking) s(ystem) 'protiblokirni zavorni sistem'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
abstráktum tudi abstrákt -a m, mn. abstrákta s tudi abstrákti m tudi abstráktumi m (ȃ) knjiž. kar je nastalo z abstrakcijo: njegove osebe so čisti abstraktum
♦ lingv. abstraktni samostalnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
absúrd -a m (ȗ) kar je v nasprotju z logiko, nesmisel: to je pravi absurd;
privesti do absurda;
voditi v absurd;
očiten absurd / drama absurda; psihoza absurda in groze
♦ filoz. absurd po Camusu dejstvo, da je vse, kar je, brez smisla in končnega cilja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
absúrden -dna -o prid. (ȗ) ki je v nasprotju z logiko, nesmiseln: absurden vzrok;
absurdna meja;
absurdna trditev;
tako misliti bi bilo absurdno / rezultat se zdi na prvi pogled absurden nemogoč, neverjetenabsúrdno prisl.: absurdno groteskni ton drame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
acetilén -a m (ẹ̑) kem. gorljiv plin, ki nastane iz kalcijevega karbida in vode: svetilka na acetilen;
varjenje z acetilenom in kisikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
acetilénka -e ž (ẹ̑) svetilka na acetilen: svetiti si z acetilenko;
bela svetloba acetilenk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
acetón -a m (ọ̑) brezbarvna, vnetljiva, hlapljiva tekočina, ki topi smole in masti: odstraniti lak z nohtov z acetonom;
raztopljen v acetonu;
močen duh po acetonu / aceton v krvi pri diabetikih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
acíden -dna -o prid. (ȋ) kem. ki tvori z bazo2 sol; kisel: acidna raztopina
♦ agr. acidna tla; med. acidni želodčni sok
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àcíkličen -čna -o prid. (ȁ-í) ki se ne pojavlja v ciklih: aciklični pojavi
♦ kem. aciklične spojine spojine z ogljikovimi atomi, razporejenimi v odprti verigi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Ádamov in Adámov -a -o prid. (ȃ; ȃ) rel. nanašajoč se na Adama: Adamova žena Eva
● šalj. bil je v Adamovem kostumu nag, gol; tudi on je Adamov sin navaden človek z vsemi slabostmi; Adamovo jabolko in adamovo jabolko vidna hrustančna izboklina na moškem vratu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adápter -ja m (ā) teh. priprava za prilagoditev dveh, za medsebojno delovanje sicer neprilagojenih priprav: stični adapter;
radijski sprejemnik z vgrajenim adapterjem za UKV področje;
adapter za plošče h kameri za zvite filme
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adícija -e ž (í) mat. seštevanje: adicija ulomkov // knjiž. dodajanje, sestavljanje: ljudska pesem se je spreminjala tudi z vidika adicije
♦ kem. vezanje atomov ali atomskih skupin na molekule nenasičenih spojin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adjustírati -am dov. in nedov. (ȋ) opremiti z vsem potrebnim, pripraviti: adjustirati uradni spis / gasilci so se skrbno adjustirali za paradoadjustíran -a -o: popolnoma adjustirana pošiljka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
administratíven -vna -o prid. (ȋ) - 1. nanašajoč se na upravljanje, upraven: zmanjšati administrativni aparat; administrativna razdelitev na občine; administrativno-operativni organi
// nav. slabš. določen z uradnim odlokom: z administrativnimi in birokratskimi ukrepi problema ne bomo rešili; administrativno planiranje; administrativno ustanavljanje zadrug
♦ zgod. administrativni socializem - 2. nanašajoč se na pisarniške posle, pisarniški: opravljati administrativne posle / obiskovati administrativni tečaj; dveletna administrativna šola
administratívno prisl.: administrativno določene cene
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
administrátorSSKJ -ja m, člov. (ȃ) rač. kdor upravlja računalniški sistem ali spletni forum: administrator foruma; Z nekaj kliki lahko administrator preveri, katere različice programske opreme so nameščene na računalnikih in koliko prostega diska je še na voljo E ← agl. administrator ← lat. administrātor 'upravitelj' iz (↑)administrírati
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
administrátorka -e ž (ȃ) nižja pisarniška uslužbenka: sprejmemo administratorko z znanjem strojepisja in korespondence;
delovno mesto administratorke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
administríratiSSKJ -am nedov. (ȋ) rač. upravljati računalniški sistem ali spletni forum: V pogovorno okno vnesemo ime računalnika, ki ga želimo administrirati z oddaljene lokacije E ← nem. administrieren ← lat. administrāre 'upravljati, službovati'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adráš -a m (á) bot. hrast z zimzelenimi listi; črnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adréma -e ž (ẹ̑) seznam z naslovi, telefonskimi številkami stalnih prejemnikov pošte, sporočil: adrema novinarjev; Imam adremo 300 naslovov, na katere razpošljem svoje knjige E ← nem. Adrema, okrajšava za Adre(ssier)ma(schine) 'stroj za naslavljanje'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adrenalínec -nca m, člov. (ȋ) kdor se rad ukvarja z dejavnostmi, zlasti športnimi, za katere je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Adrenalinci si lahko privoščijo jadranje s padalom v tandemu, prosto plezanje v skali, spuščanje z raftom ali kajakom, obstreljevanje z barvo in spust po strminah z gorskim kolesom E (↑)adrenalín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
adrenalínski -a -o prid. (ȋ) ki se nanaša na stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: adrenalinska vožnja; adrenalinsko sankališče; Smuk je adrenalinska disciplina, kjer se tekmovalci spustijo do limita, in zato terja tudi dobro mero zbranosti E ↑adrenalínadrenalínski párk -ega -a m (ȋ, ȃ)
urejen prostor za adrenalinske športne aktivnosti: urediti adrenalinski park; adrenalinski park za deskarje; Adrenalinski parki so postali pomemben del sodobne turistične ponudbe
adrenalínski špórt -ega -a m (ȋ, ọ̑)
šport, za katerega je značilno stanje povečane vznemirjenosti, psihofizične aktivnosti, ki ga povzroča povečano izločanje hormona adrenalina: Je ljubiteljica višine in adrenalinskih športov, saj je nekoč skakala s padalom, pa tudi letenje z zmajem ji ni tuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
advokát -a m (ȃ) kdor poklicno daje pravno pomoč; odvetnik: izročiti zadevo advokatu;
posvetovati se z advokatom / pog.: dal jo bo advokatu vložil bo tožbo proti njej; vzeti si advokata // ekspr. kdor govori komu v prid, zagovornik: ne bom ti za advokata / advokati starega sistema
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aeróbika -e ž (ọ̄) telovadba ob živahni glasbi in pravilnem dihanju: ukvarjati se z aerobiko;
vaditelj aerobike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aerobióza -e ž (ọ̑) biol. pridobivanje življenjske energije z uporabo prostega kisika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aerogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki se širi po zraku: aerogena okužba; Za zdaj ni podatkov, da bi se okužba prenašala z aerogenim prenosom E ← nlat. aerogenes iz (↑)aero... + (↑)génaerogéno prisl. (ẹ̑)
Bolezen se širi aerogeno
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aeronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom ali zrakoplovom, letalec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aeronávtika -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem po zraku, letalstvo: uprava za aeronavtiko // veda o letenju po zraku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aêrosnémanje -a s (ȇ-ẹ̑) snemanje iz zraka: pridobivati podatke z aerosnemanjem; Zakon prepoveduje uporabo helikopterjev oziroma povzročiteljev hrupa razen ob opravljanju rednih dejavnosti v narodnem parku in pri aerosnemanju v okviru geodetskih del E (↑)aero... + (↑)snémanje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aerostát -a m (ȃ) aer. z lahkim plinom napolnjeno telo; balon, zrakoplov: dvigniti se v stratosfero z aerostatom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áerotáksi in aêrotáksi -ja m (ȃ-ȃ; ȇ-ȃ) manjše potniško letalo s pilotom, ki se najame za krajše prevoze: pripeljati se z aerotaksijem;
športna letala uporabljajo kot aerotaksije;
neskl. pril.: podjetje je uvedlo aerotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áeroterapíja in aêroterapíja -e ž (ȃ-ȋ; ȇ-ȋ) med. zdravljenje z zrakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áerotranspórt in aêrotranspórt -a m (ȃ-ọ̑; ȇ-ọ̑) prevoz z letali: razvoj aerotransporta / Jugoslovanski aerotransport
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áerovlék in aêrovlék in áero vlék in aêro vlék -a m (ȃ-ẹ̑; ȇ-ẹ̑) aer. dvig jadralnega letala v zrak z motornim letalom: letalo, primerno za aerovlek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
afektíran -a -o prid. (ȋ) nenaraven, izumetničen: ta človek je zelo afektiran;
govoriti z afektiranim glasom;
afektirana ženska;
njeno afektirano govorjenje in vedenjeafektírano prisl.: afektirano govoriti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àfigurálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) um., v zvezi z umetnost, slikarstvo nepredmeten, brezpredmeten, abstrakten
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
afinitéta -e ž (ẹ̑) - 1. podobnost, sorodnost: med njima je fizična podobnost in duhovna afiniteta; prevajalčeva notranja afiniteta z avtorjem
// nagnjenje, naklonjenost: čutiti afiniteto do abstraktnega slikarstva - 2. kem. sila, ki veže atome v molekule: majhna afiniteta / lahke kovine imajo veliko afiniteto do kisika se z njim rade spajajo; afiniteta papirja za tiskarsko barvo
♦ geom. lastnost afino povezanih tvorb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áfna -e ž (á) nižje pog. opica: afne skačejo po drevesih // slabš. človek z nenaravno, izumetničeno zunanjostjo ali vedenjem, zlasti ženska: to je šele afna
● nižje pog. že spet afne gunca dela ali govori kaj šaljivega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
afrík -a m (ȋ) obrt. morska trava: trodelna žimnica z afrikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áfro -- v prid. rabi (ȃ) ki se nanaša na prvine, značilnosti afriških etničnih skupin: afro glasba; afro pričeska; Glavna podlaga zasedbe so trdi funk ritmi, oplemeniteni z latino in afro vplivi – glej tudi áfro... E ← agl. Afro iz (↑)áfriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áfroamêriški -a -o prid. (ȃ-ȇ) ki se nanaša na Američane afriškega rodu: afroameriška glasba; afroameriška kultura; Zaslovel je z združevanjem bližnjevzhodnih, vzhodnoevropskih in afroameriških glasbenih prvin E ← agl. Afro-American iz ↑áfro... + (↑)amêriški
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agapánt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z velikimi modrimi cveti, Agapanthus umbellatus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agápe in agápa -e ž (ȃ) rel. z bogoslužjem združen obed prvih kristjanov s pogostitvijo revnih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agáva -e ž (ȃ) tropska rastlina z mesnatimi, bodičastimi listi: ob cesti so rasle palme in agave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agéncija in agencíja -e ž (ẹ́; ȋ) - 1. podjetje, ki opravlja posredniške posle: pomorska, potovalna, turistična agencija / trgovska agencija / mednarodna agencija za atomsko energijo; avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
- 2. obveščevalni, poročevalski urad: agencija poroča; časopisna, telegrafska, tiskovna agencija / agencija Tanjug
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agénda -e ž (ẹ̑) - 1. nav. mn. poslovanje, posli: seznanil se je z državnimi agendami; agende oblasti
- 2. zastar. zapisnik, dnevnik: šolska agenda
♦ rel. protestantski cerkveni obrednik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agírati -am nedov. (ȋ) knjiž. - 1. delovati, delati: ljudje so živeli in agirali v tem okolju / agirati proti komu
- 2. redko igrati, nastopati: igralci so agirali in govorili drug mimo drugega / v romanu agira kot epizodna oseba
// mahati, gestikulirati: agirati z rokami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aglutinácija -e ž (á) - 1. med. sprijemanje, zlepljanje: krvna aglutinacija; aglutinacija celic
- 2. lingv. tvorba besed z dodajanjem samostojnih pripon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
agráfa -e ž (ȃ) knjiž. sponka, ki se uporablja za spenjanje in okras: speti obleko z agrafo;
nosil je pernat klobuk z agrafo iz biserov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ágras -a m (á) bot. gojen ali divje rastoč bodeč grm z užitnimi jagodami; kosmulja: na koncu vrta je zasadil agras / zobati agras in ribez
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ágrokopréna -e ž (ȃ-ẹ̑) vlaknata folija za zaščito, hitrejšo rast vrtnin, poljščin: zimska agrokoprena; Kakor hitro začnejo nočne temperature padati pod ledišče, solato pokrijemo z agrokopreno, tako pokrita ostane na vrtu še kar nekaj časa E iz gr. agrós 'polje' + (↑)kopréna
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ágrotéhnika -e ž (ȃ-ẹ́) tehnična sredstva in metode dela z njimi v kmetijstvu in poljedelstvu: pospeševanje kmetijske proizvodnje z moderno agrotehniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àh medm. (ȁ) - 1. izraža obžalovanje, naveličanost: ah, kje neki! ah, beži, beži! ah, kaj tisto! / Skopuh prekleti je .. začel eh pa oh pa ah, kako je težko živeti pod to oblastjo (I. Koprivec)
- 2. izraža občudovanje, zadovoljnost, domislek: ah, kako je lep! ah, kako se to prileže! ah, saj res! sam.: pripovedovanje je spremljala z neštetimi ahi in ohi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ahát -a m (ȃ) poldrag kamen različnih barv: dragocen ahat;
prstan z belim ahatom
♦ min. kalcedon s kremenom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aháten -tna -o prid. (ȃ) ki je iz ahatov, z ahati: ahatna broška;
ahatni prstani / ahatno steklo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áhati -am nedov. (ā ȃ) ekspr. z ah izražati čustvo: namesto, da ahamo in ohamo, če otrok zboli, pokličimo zdravnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ahčì medm. (ȉ) posnema glas pri kihanju: poduha in — ahči! kihne z vso silo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áhniti -em dov. (á ȃ) ekspr. z ah izraziti čustvo: ahnil je od začudenja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
airbag -a cit. [êrbeg-] m (ȇ) napihljiva vreča, vgrajena v avtomobil, ki se pri trku avtomatsko napolni z zrakom in tako potniku ublaži udarec; varnostna blazina, varnostni meh, zračna blazina: Na srečo se je sprožil airbag, ki me je rešil E ← agl. airbag iz air 'zrak' + bag 'vreča'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
airbus -a [êrbús] m (ȇ-ȗ) veliko potniško letalo zahodnoevropskih tovarn, združenih v Airbus Industry: leteti z airbusom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aircondition in air-condition -a [êrkondíšən -šna] m (ȇ-ȋ) žarg. klimatska naprava: avtobus, opremljen z airconditionom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ájbiš -a m (á) zdravilna vrtna rastlina z belimi ali svetlo rdečimi cveti; navadni slez: na vrtu imajo pelin, ajbiš in žajbelj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ájda -e ž (ȃ) kulturna rastlina z gostimi rdečkastimi ali belimi cveti v gostem socvetju ali njeno seme: ajda diši, medi, zori / črna s črnim, siva ajda s sivim semenom
♦ bot. tatarska ali zelena ajda njivski plevel med ajdo, Fagopyrum tataricum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ájdov -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajdo: ajdov cvet;
ajdova slama / ajdov med; ajdova moka / ajdov kruh; ajdovi žganci; ajdova kaša z mlekom
♦ čeb. ajdova paša; um. ajdovo zrno okras v gotskem stavbarstvu v obliki ajdovega zrna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ájdovski -a -o prid. (á) nanašajoč se na ajde: molili so ajdovskega boga / spremljala ga je ajdovska, mogočna gospa
♦ arheol. ajdovski gradec; etn. ajdovska deklica po ljudskem verovanju dekle, ki je bilo tako veliko, da je stalo z vsako nogo na drugem hribu in pralo v reki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ák -a m (ȃ) gozd. drog z železno kljuko za plavljenje lesa: splavar se je naslonil na ak
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akácija -e ž (á) poljud. trnato drevo ali grm z dišečimi belimi cveti v grozdastem socvetju, strok. robinija: akacija že medi;
vejica akacije
♦ bot. senegalska akacija tropsko drevo, iz katerega se pridobiva gumiarabikum, Acacia senegal
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akánt -a m (ā) - 1. bot. sredozemska ali tropska rastlina z bodičastimi listi, Acanthus: listi akanta
- 2. um. okras na antičnih, zlasti korintskih stebrih v obliki akantovih listov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akcènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) - 1. lingv. izstopanje glasu po jakosti ali tonu nasproti soseščini; naglas, poudarek: akcent je na prvem zlogu; melodični akcent / besedni, stavčni akcent
// grafično znamenje za označevanje tega: zapisati akcent - 2. ed. v izreki jezika opazne tuje prvine: govori slovensko z italijanskim akcentom
- 3. knjiž. kar sploh izstopa iz okolja: bela pentlja je edini akcent obleke; njegove pesmi imajo močen lirični akcent; razprava je brez polemičnega akcenta / na sliki je opaziti močne barvne akcente
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akcentuácija -e ž (á) lingv. izrazito izgovarjanje naglašenih glasov, zlogov; naglaševanje, poudarjanje: ima dobro akcentuacijo // zaznamovanje z akcenti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akcentuírati -am nedov. in dov. (ȋ) lingv. izgovarjati izrazito, z naglasom; naglaševati, poudarjati: besede pravilno akcentuira // zaznamovati z akcenti: akcentuirati tekstakcentuíran -a -o: akcentuirano besedilo; pren. vulgarnost je v njegovem delu premočno akcentuirana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ákcija1 -e ž (á) - 1. prizadevanje, organizirana dejavnost z določenim ciljem: akcija dobro poteka; voditi, začeti akcijo za pomoč poplavljencem; sodelovati pri akcijah; mladinska delovna, nabiralna, napisna, trosilna akcija; akcija Rdečega križa; uspeh akcij
// delo, delovanje sploh: družbena, politična akcija / njegovi drami manjka akcije; on je človek akcije / gasilci so stopili v akcijo - 2. vojaška operacija: četa je izvedla več akcij; iti na akcijo; izvidniška, partizanska, vojaška akcija; oborožene akcije proti okupatorju / publ. izvesti nekaj ostrih akcij proti nasprotnemu golu
♦ fiz. zakon akcije in reakcije delujoče sile in nasprotne sile
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ákia -a m (ȃ) alp. čolnu podobna naprava za reševanje ponesrečenca v gorah zlasti v zimskem času: pripeljati ponesrečenca v akiu, z akiem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aklamácija -e ž (á) množično pozdravljanje z vzklikanjem, s ploskanjem: sprejeli so ga z aklamacijo;
aklamacije ljudstva / bil je izvoljen z aklamacijo soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aklamírati -am nedov. in dov. (ȋ) množično pozdravljati z vzklikanjem, s ploskanjem: uprizoritev drame je občinstvo viharno aklamiralo / aklamirati koga pri volitvah izvoliti soglasno s ploskanjem ali z vzkliki, ne z glasovanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àko in ako vez. (ȁ) raba peša - 1. v pogojnih odvisnih stavkih za izražanje pogoja, s katerim se uresniči dejanje nadrednega stavka; če: jed bo okusnejša, ako dodaš malo smetane; ako bi bili držali skupaj, bi več dosegli; to bi ti zmogla, ako bi hotela; ako imaš čas, pridi / z oslabljenim pomenom ako se prav premisli, nimate vzroka za pritoževanje / rad bi govoril z njim. Ako le pride? / ako bi se mi izpolnila vsaj ta želja / v članku je vprašanje nakazano, ako ne celo rešeno
- 2. v časovnih odvisnih stavkih za izražanje dejstva, da se dejanje nadrednega stavka ponovi, kadarkoli se izpolni pogoj: ako je otrok zbolel, je bedela pri njem
- 3. v dopustnih odvisnih stavkih, navadno okrepljen za izražanje dejstva, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči: ako si (tudi) na koncu sveta, zdaj se moraš vrniti / umirilo se mu je srce, ako ne v sreči, pa vsaj v upanju
- 4. v pripovednih odvisnih stavkih za izražanje, da je trditev v nadrednem stavku resnična, kolikor je resnična trditev v odvisnem: saj mi ne zameriš, ako sem odkrit
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akórd2 -a m (ọ̑) plačevanje zaslužka glede na storjeno delo, po učinku: z akordom se je začel nov način nagrajevanja / delati, biti plačan na akord; možnost zaslužka v akordu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akrátotêrma -e ž (ȃ-ȇ) nav. mn. 1. izvir, vrelec s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: Ob pojmu termalne vode moramo ločiti izvire, ki so po količini rudnin podobni mineralnim vodam, in akratoterme, ki imajo rudnin manj od enega grama v kilogramu vode 2. zdravilišče z vodo takega izvira, vrelca: Akratoterme ponujajo strokovne terapevtske programe in zdravljenje skozi vse leto E ← nem. Akratotherme iz gr. ákrātos 'čist, nemešan' + (↑)têrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akrátotermálni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z izvirom, vrelcem s temperaturo več kot dvajset stopinj Celzija in majhno vsebnostjo raztopljenih mineralnih snovi: akratotermalni vrelec; Akratotermalna zdravilna voda in srednjegorska klima so naravni zdravilni dejavniki, ki jih s svojo strokovnostjo oplemeniti ekipa naših zdravnikov in terapevtov E ← nem. akratothermal iz ↑akrátotêrma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akribíja -e ž (ȋ) knjiž. natančnost in temeljitost, zlasti v znanstvenem delu: delo je pisano z veliko akribijo;
pravila znanstvene akribije;
akribija slovstvenega zgodovinarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akróstih tudi akrostíh tudi akróstihon -a m (ọ̑; ȋ; ọ̑) lit. posvetilo ali rek, sestavljen iz začetnih črk verzov: sonetni venec z akrostihom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aksamít -a m (ȋ) tekst. žametu podobna tkanina; velvet: naslanjač, prevlečen z aksamitom;
obleka iz rožastega aksamita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aktínija -e ž (í) zool. na morskem dnu živeča žival, ki ima lovke pokrite z ožigalkami, Actinia
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áktiv -a m (ȃ) lingv. glagolski način z osebkom kot nosilcem dejanja, tvornik: postaviti stavek iz aktiva v pasiv
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áktovka1 -e ž (ā) torba za spise, knjige, navadno usnjena: vzeti zvezek iz aktovke;
usnjena aktovka;
aktovka na zadrgo;
dijak z aktovko v roki, pod pazduho / diplomatska aktovka boljša, velika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aktuálnopolítični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z aktualno politiko: aktualnopolitična oddaja; aktualnopolitične razmere v državi; aktualnopolitično dogajanje; Tema njegovega predavanja je bila aktualnopolitična E iz aktuálna polítika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aktuálnost -i ž (ȃ) sodobna pomembnost, važnost, nujnost: to daje njegovemu delu veliko aktualnost;
politična aktualnost;
žgoča aktualnost;
aktualnost problematike // nav. mn. pomemben ali zanimiv dogodek: seznanjati se z aktualnostmi današnjega časa / filmske aktualnosti; aktualnosti doma in v svetu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akumulacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na akumulacijo: akumulacijski bazen;
akumulacijsko jezero / akumulacijski fond, sklad
♦ elektr. akumulacijska elektrarna elektrarna, ki izkorišča energijo vode, nabrane v umetnem jezeru; električna akumulacijska peč peč z maso, ki akumulira toploto, da jo potem oddaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akumulátorski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na akumulator:- a) akumulatorska plošča, posoda / akumulatorski člen ali akumulatorska celica osnovna enota akumulatorja; akumulatorska baterija priprava (z več členi) za shranjevanje električne energije
// akumulatorski voziček transportni voziček, ki ga žene energija iz akumulatorjev - b) akumulatorski tlak; akumulatorska para
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akupresúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupresuro: akupresurna točka; Z akupresurno masažo določenih točk na dlaneh ali stopalih lahko prek refleksnih poti vplivamo na delovanje notranjih organov E (↑)akupresúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akupunktúra -e ž (ȗ) med. ugotavljanje in zdravljenje bolezni z zabadanjem igle v telo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akupunkturíst -a m, člov. (ȋ) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturolog: Prepričan je, da so mišice in organi povezani z istimi nevidnimi živčnimi potmi in meridiani, kakršne poznajo akupunkturisti E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akupunktúrni -a -o prid. (ȗ) ki je v zvezi z akupunkturo: akupunkturna igla; akupunkturna masaža; akupunkturno zdravljenje; Hongkonški zdravnik je vodilni strokovnjak za akupunkturo jezika in prvi, ki je narisal zemljevid akupunkturnih točk na jeziku E (↑)akupunktúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akupunkturológ -a m, člov. (ọ̑) kdor se (poklicno) ukvarja z akupunkturo; akupunkturist: opraviti izpit za akupunkturologa; Akupunkturolog zdravi tako, da vbada akupunkturne igle v različne točke na telesu E (↑)akupunktúra + gr. -logos iz (↑)lógos
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akút -a m (ȗ) lingv. grafično znamenje za dolgi naglašeni samoglasnik ali za rastočo intonacijo, ostrivec: zaznamovati z akutom // rastoča intonacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akutírati -am dov. in nedov. (ȋ) lingv. izgovoriti rastoče intonirano: nekatere opisne deležnike ženskega spola Dolenjci cirkumflektirajo, Gorenjci pa akutirajo // zaznamovati z akutom: akutiraj črkoakutíran -a -o: akutiran samoglasnik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ákvakultúra -e ž (ȃ-ȗ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem vodnih organizmov: strokovnjak za akvakulturo; V pripravi je novi zakon o pomorskem ribištvu in novi zakon o sladkovodnem ribištvu, ki bosta urejala tudi akvakulturo oziroma ribogojstvo E ← nem. Aquakultur iz lat. aqua 'voda' + (↑)kultúra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvalúnga -e ž (ȗ) priprava na stisnjen zrak, ki omogoča dihanje pod vodo in jo nosi potapljač s seboj: skupina potapljačev je bila opremljena s potapljaškimi oblekami in akvalungami;
potapljati se z akvalungo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvamarín -a m (ȋ) zelenkasto moder drag kamen: prstan z akvamarinom // zelenkasto modra barva: črna barva se lepo sklada z akvamarinom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvárij -a m (á) steklena posoda z vodo za gojenje vodnih živali ali rastlin: hraniti ribice v akvariju;
šolski akvarij // prostor, poslopje za tako gojenje: v mestu imajo znamenit akvarij z morskimi živalmi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvarístika -e ž (í) gojenje vodnih živali ali rastlin v akvariju: ukvarjati se z akvaristiko;
ljubitelj akvaristike // nauk o tem: nekaj osnovnih poglavij iz akvaristike
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvatínta -e ž (ȋ) um. grafična tehnika, pri kateri jedkanje kovinske plošče omogoča odtenke od svetlega do temnega: jedkanica je kombinirana z akvatinto;
barvna akvatinta // odtis v tej tehniki: razstavila je v glavnem akvatinte; zbirka akvatint
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
akvavít -a m (ȋ) redko žgana pijača: steklenica z akvavitom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
à la carte [alakárt] prisl. (ȃ) gost. po izbiri z jedilnika: obedovati à la carte
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aldehíd -a m (ȋ) kem. spojina, ki nastane z oksidacijo primarnih alkoholov: aldehid ocetne kisline;
uporaba aldehidov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alegoríja -e ž (ȋ) lit. prikazovanje abstraktnega v konkretni obliki, prispodoba: avtor ljubi alegorije / izražati se z alegorijami // umetniško delo s takim prikazovanjem: srednjeveške moralitete in alegorije / alegorija zmage
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aléja -e ž (ẹ̑) knjiž. cesta z vrsto dreves na eni strani ali na obeh straneh, drevored: sprehajati se po aleji;
kostanjeva, topolova aleja / aleja mogočnih dreves
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aleksandrínec -nca m (ȋ) lit. šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici: pesem je napisana v aleksandrincih;
francoski aleksandrinec
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aleksandrínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na Aleksandra Velikega ali Aleksandrijo: aleksandrinska doba / aleksandrinska umetnost
♦ lit. aleksandrinski verz šesterostopni jambski verz z odmorom po tretji stopici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alergogéni -a -o prid. (ẹ̑) ki povzroča alergijo: alergogena rastlina; alergogena snov; alergogeno živilo; Alergogeni cvetni prah je v zraku od sredine januarja, ko v toplih letih zacvetita leska in jelša, sezona pa se konča z ambrozijo v drugi polovici septembra E (↑)alergíja + (↑)gén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alergologíja -e ž (ȋ) proučevanje in zdravljenje alergij: ukvarjati se z alergologijo; oddelek za alergologijo; Alergologija je ena izmed najmlajših in najhitreje rastočih medicinskih vej E ← agl. allergology, nem. Allergologie iz (↑)alergíja + tvor. od gr. lógos 'beseda, govor'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alergolóški -a -o prid. (ọ̑) ki se nanaša na alergologijo: alergološki test; alergološka ambulanta; alergološke študije; Če z usmerjeno alergološko diagnostiko ne potrdimo alergije, otroka napotimo k ustreznemu specialistu E ↑alergologíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
álga -e ž (ȃ) nav. mn. nižje razvita obarvana rastlina, ki živi zlasti v vodi: z algami preprežen kanal;
morske alge
♦ bot. rdeče, rjave, zelene alge; bičkaste alge; kremenaste alge s kremenasto lupinico, Diatomeae
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
algónkij -a m (ọ̄) geol. mlajše obdobje praveka, v katerem so nastajale usedline z jasnimi sledovi življenja: skladi algonkija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àli in ali vez. (ȁ) - 1. v ločnem priredju za vezanje stavkov ali stavčnih členov
- a) ki se vsebinsko izključujejo: vaščani so se poskrili po kleteh ali pobegnili v gozd; ranjena zver pobegne v goščavo, da tam ozdravi ali pogine; jaz ali ti, eden mora odnehati; recite da ali ne / ali ne more ali noče, uči se ne; bodisi star ali mlad, vsak se boji umreti; včasih okrepljen ali ubogaj ali boš pa tepen v nasprotnem primeru
- b) ki kažejo na možnost izbire: naročiti se na vso zbirko ali na posamezne knjige; naj pride v šolo ali oče ali mati ali kdo drug; pisar. nastop službe takoj ali po dogovoru / srbski ali hrvatski jezik; marec ali sušec; nekdaj, v naslovih knjig Veseli dan ali Matiček se ženi
// za popravek ali dopolnitev prej povedanega: upanja je zelo malo ali pa nič; vrne se čez dve uri ali še prej; za vasjo je ribnik ali, bolje rečeno, mlaka; poslušaj, ti Janez, ali kako ti je že ime!
● pog. leto dni ali kaj je od tega približno; ekspr. prej ali slej bomo tudi z njim obračunali nekoč gotovo; ekspr. čemu opomini, saj jih tako ali tako ne posluša sploh ne; ekspr. rada ali nerada, vrnila se bo tudi proti svoji volji; ekspr. naj bo tako ali drugače, jaz ostanem kakorkoli
- 2. raba peša, v protivnem priredju za izražanje
- a) nasprotja s prej povedanim; pa, a, toda: bil je velik čudak, ali otroci se ga niso bali; stopil je za njo, ali ker se ni ozrla, se je obrnil; ekspr. denar ima, ali kaj (mu pomaga), ko pa ne ve, kam z njim / včasih okrepljen odpustil je, ali krivice vendar ni mogel pozabiti
- b) nepričakovane posledice: konjički so majhni, ali neverjetno žilavi
- 3. v vprašalnih odvisnih stavkih za uvajanje vprašanja: še enkrat te vprašam, ali boš šel / kaj pravite, ali bi šli ali pa bi še malo posedeli
// za izražanje domneve, negotovosti: ne vem, ali je še živ; ali tekma sploh bo, še ni prav nič gotovo - 4. ekspr., v prislovni rabi za izražanje zahteve po odločitvi za eno od dveh možnosti: moraš se odločiti: ali — ali
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
álias prisl. (ȃ) knjiž., redko drugače povedano, z drugim imenom, po domače: zraven je bil Janez Kotar, alias Maček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alikvóten tudi alikvôten -tna -o prid. (ọ̑; ó) knjiž. ki deli celoto brez ostanka: četrtina je alikvotni del celote / alikvotni delež dediščine
♦ muz. alikvotni toni toni, sozveneči z osnovnim tonom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alimentáren -rna -o prid. (ȃ) med., v zvezi z zastrupitev, obolenje ki ga povzroči hrana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkálija -e ž (á) kem. hidroksid alkalijskih kovin: poškodbe z alkalijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkalimetríja -e ž (ȋ) kem. merjenje alkalij v raztopinah z dodajanjem kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkalóza -e ž (ọ̑) med. zastrupitev z alkalnimi snovmi: alkaloza krvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkimíja -e ž (ȋ) v srednjem veku veda, ki je poskušala spreminjati nežlahtne kovine v zlato in srebro: ukvarjal se je z alkimijo // knjiž. skrivnostna umetnost, čarovnija: alkimija besed, ustvarjanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkimíst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alkimijo: srednjeveški alkimisti / knjiž. alkimisti besed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkohól -a m (ọ̑) brezbarvna hlapljiva tekočina ostrega duha in pekočega okusa: sok vsebuje tudi nekaj alkohola;
konzervirati, raztopiti v alkoholu / ugotavljati odstotek alkohola v krvi
♦ kem. alkohol alifatska spojina z eno ali več hidroksilnimi skupinami, vezanimi na ogljikove atome; etilni alkohol etanol, etilalkohol; metilni alkohol metanol, metilalkohol; primarni alkohol alkohol, ki z oksidacijo lahko preide v aldehid // alkoholna pijača: zdržati se alkohola; biti vdan alkoholu; ta človek prenese velike količine alkohola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkoholát -a m (ȃ) kem. spojina alkohola s kovino: kondenziranje estrov z alkoholati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
álkotést -a m (ȃ-ẹ̑) priprava za ugotavljanje alkohola v izdihnjenem zraku: poskus z alkotestom je pokazal, da je voznik vinjen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alkóva -e ž (ọ̑) knjiž. večja vdolbina v steni sobe, navadno z ležiščem: alkovo je ločevala od sobe rdeča zavesa;
posteljo ima v alkovi materine spalnice;
soba z alkovo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àlógičen -čna -o prid. (ȁ-ọ́) ki se ne sklada z logiko: alogično čustvo;
alogično mišljenje / po njegovem mnenju je ženska alogična
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alogízem -zma m (ī) kar se ne sklada z logiko: v njegovih delih zasledimo nekaj alogizmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alója in áloa -e ž (ọ̑; ā) agavi podobna tropska rastlina z debelimi, mesnatimi listi: aloja je vzcvetela po sto letih;
sprehajati se med alojami in palmami
♦ farm. odvajalno sredstvo iz strjenega listnega soka te rastline
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alopát -a m (ȃ) med. kdor zdravi z alopatijo: alopati in homeopati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alopatíja -e ž (ȋ) med. zdravljenje z zdravili, katerih učinek je nasproten simptomom bolezni
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alpáka1 -e ž (ȃ) - 1. južnoameriška domača žival z dolgo volnato dlako: alpako imajo za tovorno žival; volna alpake
// tanka tkanina iz volne te živali: suknjič iz alpake - 2. tekst. cenejša bleščeča tkanina iz bombaža in volne: dva metra alpake; neskl. pril.: alpaka volnena tkanina za plašče
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alpiníst -a m (ȋ) kdor se ukvarja z alpinistiko: biti navdušen alpinist;
visokogorski, zimski alpinist
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alpinístka -e ž (ȋ) ženska, ki se ukvarja z alpinistiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
álpski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Alpe: lepota alpskega sveta;
alpske dežele;
alpsko podnebje;
alpsko rastlinstvo / alpski vrt alpinetum
♦ alp. alpska dolina dolina med visokimi vrhovi, navadno ledeniškega izvora; antr. alpska rasa; arhit. alpska hiša hiša z zidanim spodnjim in lesenim zgornjim delom ter strmo streho, krito s skodlami; bot. alpski zvonček visokogorska rastlina z modrimi ali rožnatimi zvončastimi cveti, Soldanella; alpska možina; alpska nebina; lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih; šport. alpski smučar športnik, ki se ukvarja z alpskim smučanjem; tekmovanje v alpski kombinaciji tekmovanje v smuku in slalomu ali v smuku, slalomu in veleslalomu; alpsko smučanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ált -a m (ȃ) nizek ženski ali deški glas: poje alt / govoriti z altom; ima prijeten alt
♦ muz. prvi alt // nav. mn., žarg. altistka ali altist: nastopili so soprani in alti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
altána -e ž (ȃ) knjiž. zaprt balkon ali zaprta terasa v nadstropju: altana z visokimi okni;
hiše z altanami in balkoni // senčnica, uta: vrt z altano
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alternatívec -vca m, člov. (ȋ) 1. kdor pripada alternativi: Sprejemljivi so za večino slovenskih medijev, čeprav so alternativci 2. pog. kdor se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilecSSKJ, zdravitelj: Dialoga med alternativci in uradno medicino ni E ↑alternatíva
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alternatívka -e ž, člov. (ȋ) 1. ženska, ki pripada alternativi: Izvajalka je kljub pop zvrsti alternativka, saj se upira mainstreamu in blišču 2. pog. ženska, ki se ukvarja z zdravljenjem po metodah alternativne medicine; zdravilka, zdraviteljica: Že pred leti me je neka alternativka opomnila, da imam gastritis E ↑alternatívec
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alternatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ) ki je, obstaja kot druga možnost, izbira poleg česa, kar je splošno priznano, običajno, uradno; alter: alternativni viri energije drugi možni viri energije od uveljavljenih, zlasti okolju bolj prijazni; alternativna glasba; alternativna kultura; Alternativne gledališke skupine so največkrat majhne in le redko premorejo pravo gledališko stavbo
// ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih: alternativno gibanje; Različne alternativne skupine vnašajo v družbo nove vrednote, stališča, merila E ← nem. alternativ ← frc. alternatif iz (↑)alterníratialternatívna medicína -e -e ž (ȋ, ȋ)
način ugotavljanja in zdravljenja bolezni, ki v nasprotju z uradno medicino ne uporablja le znanstveno preverjenih metod: Odklonil je operacijo in se zatekel k alternativni medicini
alternatívna scéna -e -e ž (ȋ, ẹ̑)
1. področje udejstvovanja in uveljavljanja drugačnega, nasprotnega od ustaljenega, običajnega, uradnega; alter scena (1): dogajanje na alternativni sceni; Pravega dela ni dobil, dejaven je bil predvsem na alternativni sceni
2. skupina ljudi, ki zagovarja drugačna, nasprotna načela, stališča od ustaljenih, običajnih, uradnih; alter scena (2), alternativa (1): pripadnik alternativne scene; dejavnost alternativne scene; Alternativna scena v 80. letih v Ljubljani je soustvarila temelje kulturnega in političnega preobrata, katerega rezultat je bila samostojna Slovenija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áltsaksofón -a m (ȃ-ọ̑) muz. saksofon z višje ležečim tonskim obsegom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aluminát -a m (ȃ) kem. sol kovine z aluminijevim hidroksidom: kalcijevi aluminati;
natrijev aluminat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aluzíja -e ž (ȋ) knjiž. prikrito merjenje na kaj, namigovanje: take njegove aluzije so ji pognale kri v lica;
naredil je duhovito aluzijo na birokratizem;
le nekaj bežnih aluzij kaže na to / roman je preobtežen z aluzijami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aluzívni -a -o prid. (ȋ) ki prikrito meri, namiguje na kaj: Kot celota razstava prinaša vrsto zanimivih slik, ki nas prevzamejo z aluzivno izpovednostjo E ← agl. allusive, frc. allusif iz (↑)aludíratialuzívno prisl. (ȋ)
V pripovedno kitico je aluzivno vnesen melodični obrazec ponarodele pesmi, saj bolj kot sama vsebina ali forma tega pesemskega odlomka v našem slušnem spominu odmeva melodija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alvéola tudi alveóla -e ž (ẹ̑; ọ̑) anat. - 1. jamica v čeljusti, v kateri je zob, zobna jamica: alveole v zgornji čeljusti
- 2. najmanjša votlinica v pljučih, pljučni mehurček: pljučni krili z alveolami
♦ lingv. alveole rebrasti, vzbočeni del ust za sekalci
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alveoláren -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na alveolo: operacija alveolarne fistule / alveolarni glas glas, tvorjen z jezično konico ob alveolah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
alzheimerjeva bolézen -e -zni in Alzheimerjeva bolézen -e -zni cit. [álchajmerjeva] ž (ȃ, ẹ̑) med. degenerativna bolezen, ki povzroča odmiranje živčnih celic; alzheimer: zboleti za alzheimerjevo boleznijo; nastanek alzheimerjeve bolezni; bolnik z alzheimerjevo boleznijo; Pri nekaterih boleznih, denimo pri alzheimerjevi bolezni ali po možganski kapi, je pomoč svojcev dragocena in neizogibna E po nemškem nevrologu in nevropatologu Aloisu Alzheimerju (1864–1915)
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amalgám -a m (ȃ) kem. zlitina živega srebra s kovino: prevleči z amalgamom;
zob so mu zalili z amalgamom;
natrijev, srebrov amalgam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amalgamíranje -a s (ȋ) glagolnik od amalgamirati: amalgamiranje bakra / amalgamiranje stekla / etnično in socialno amalgamiranje
♦ mont. pridobivanje zlata, srebra tako, da se samorodna kovina iz zdrobljene rude pri mešanju z živim srebrom nanj veže in loči od jalovine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amalgamírati -am nedov. in dov. (ȋ) kem. delati zlitino živega srebra s kovino: amalgamirati baker // obrt. mazati, prevleči z amalgamom: amalgamirati stekloamalgamírati se publ. združiti, spojiti se: del priseljencev se je že amalgamiral s tamkajšnjim prebivalstvom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amaránt -a m (ā) vrtn. okrasna rastlina z rdečimi, dolgo trajajočimi cveti; repati ščir
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amazónka in amacónka -e ž (ọ̑) - 1. ekspr. pogumna, bojevita ženska: kar vidim jo, amazonko, kako sijajno je streljala; amazonka v dirkalnem avtomobilu / ženska s postavo amazonke
- 2. nekdaj ženska jahalna obleka: temno modra amazonka z vlečko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambícija -e ž (í) nav. mn. močno hotenje, želja po uspehu, po uveljavitvi: nobenih ambicij nimam, samo delati si želim;
tu ni prostora za osebne ambicije;
literarne, znanstvene ambicije / knjiga je pisana brez posebnih ambicij brez namena, da bi bila umetniško, znanstveno delo // ed. ambicioznost: njegova bolna ambicija; fant z zdravo ambicijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambiènt -ênta in -énta m (ȅ é, ẹ́) prostor z določenimi značilnostmi, ki obdaja osebo ali stvar, okolje: ustvariti primeren delovni ambient;
malomeščanski, vaški ambient;
v romanu sta ambient dogajanja Primorska in Trst / godi se v ambientu predvojne družbe; v zločinstvo je zašel pod vplivom ambienta // razpoloženje, ozračje: na ulicah vlada pravi novoletni ambient
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ) ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambièntambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
ambientálno prisl. (ȃ)
ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambrózija -e ž (ọ́) v grški mitologiji hrana, ki daje bogovom večno mladost in nesmrtnost: na Olimpu so se bogovi gostili z nektarjem in ambrozijo // knjiž., redko zelo dobra jed
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambulánta -e ž (ȃ) - 1. zdravstvena ustanova za bolnike, ki lahko sami hodijo na preglede ali zdravljenje: ambulanta je odprta dopoldne; obratna, splošna, šolska, zobna ambulanta
// žarg. zdravniški pregled v ambulanti: brezplačna ambulanta - 2. seljiva vojna bolnišnica: štabna ambulanta
// redko rešilni avtomobil: z ambulanto Rdečega križa je prihitel tudi gasilni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ambulánten -tna -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na ambulanto: ambulantni bolnik; ambulantni pregled; ambulantni zdravnik ga je poslal k specialistu; ambulantno zdravljenje / ambulantni voz z ranjenci / ambulantni vozel ploščat vozel pri zasilnem obvezovanju
- 2. premičen, potujoč: ambulantna knjižnica; cestna ambulantna informacijska služba; ambulantna trgovina
ambulántno prisl.: lažji bolniki se zdravijo ambulantno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ámen medm. (ā) rel. izraža potrditev, željo: reši nas hudega, amen / kaplan je odzdravil: na veke amen; pren., ekspr. ne pustim, pa amen; sam.: šele pri amenu se je zbudil
● pog. z njim je amen izgubljen je, umrl bo; ekspr. izblebetal je vse do amena, do amena vse popolnoma vse; to je gotovo kot amen v očenašu popolnoma, čisto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amerikánec -nca m (ȃ) pog. - 1. kdor se izseli v Ameriko ali vrne iz nje: amerikanci so na obisku v Evropi
- 2. kar je po izvoru iz Amerike: vinograd, zasajen z amerikancem / prepeva ob litru amerikanca / žarg. poglej, kako imenitno teče tistile amerikanec ameriški kasač
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amerikánka -e ž (ȃ) pog. - 1. postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka: ribogojnica skrbi za zarod soške postrvi in amerikanke
- 2. gozdna žaga s posebno brušenimi zobmi: žagati z amerikanko
- 3. kar je po izvoru iz Amerike: cepiti žlahtno trto na amerikanko / publ. gledališče je v letošnji sezoni uprizorilo dve amerikanki
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amerikánski -a -o prid. (ȃ) - 1. pog. ameriški: kamion amerikanske znamke / vse je potekalo z amerikansko naglico
- 2. nanašajoč se na amerikance: za vrati je stal pripravljen amerikanski kovček
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amêriški -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na Američane ali Ameriko: govoriti angleško z ameriškim naglasom;
ameriška celina;
razstavljalo bo več evropskih, azijskih in ameriških držav / ameriški barvni film Gusarji; ameriški zunanji minister; ameriška vlada / ameriški Slovenci; umrl je naš stric, ameriški povratnik ki se je vrnil iz Amerike
♦ agr. ameriška trta trta, na katero se cepi žlahtna evropska trta; bot. ameriški lešnik nizka tropska rastlina ali njen sad, ki dozori v zemlji; kikiriki; fin. ameriški žurnal poslovna knjiga, ki v knjigovodstvu združuje dnevnik in glavno knjigo; vet. ameriški kasač; zool. ameriški kapar majhna zajedavska žuželka, ki sesa rastlinske sokove in je posebno škodljiva sadnemu drevju, Aspidiotus perniciosus; ameriška postrv postrv z rdečkasto progo vzdolž telesa; šarenka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ametíst -a m (ȋ) poldrag kamen vijoličaste barve: ametist se lesketa;
ogrlica z velikim ametistom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ametísten -tna -o prid. (ȋ) - 1. ki je iz ametistov, z ametisti: ametistni prstan; ametistna ogrlica
- 2. po barvi podoben ametistu: ametistno nebo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ametístov -a -o (ȋ) pridevnik od ametist: verižica z ametistovim obeskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amfíbijski -a -o prid. (í) nanašajoč se na amfibijo: amfibijska žival / amfibijski tank; amfibijsko letalo / četi sta izvršili amfibijski napad napad z amfibijskimi vozili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ámfora -e ž (ā) antična glinasta posoda z ozkim vratom in dvema ročajema: vino so Grki shranjevali v amforah;
geometrično okrašena amfora;
amfora za olje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ámi -ja m (ȃ) v nemškem okolju Američan, zlasti pripadnik ameriških okupacijskih sil v Nemčiji: rade so hodile z amiji, ker so imeli dosti denarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amíd -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku s kovino ali z ostankom organske kisline: natrijev amid;
amidi organskih kislin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amiloíd -a m (ȋ) med. bolezenska beljakovinska snov, ki se z jodom obarva kot škrob
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amín -a m (ȋ) kem. spojina, dobljena z nadomestitvijo vodikovega atoma v amoniaku z ostankom ogljikovodika: alifatski amini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amínoskupína in amíno skupína -e ž (ȋ-í) kem. atomska skupina, izvedena iz amoniaka z odvzemom enega atoma vodika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ámor -ja m (ȃ) um. kip ali podoba krilatega dečka, ki predstavlja boga Amorja: porcelanasti amor;
amor z lokom in puščico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amortizácija -e ž (á) - 1. ekon. postopno zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev v produkcijskem procesu: amortizacija inventarja, strojev, zgradb
// postopni odpis vrednosti osnovnih sredstev: knjigovodska, letna amortizacija - 2. ekon. postopno odplačevanje dolgoročnega posojila: amortizacija ljudskega posojila; amortizacija z žrebanjem
- 3. jur. pravna razveljavitev vrednostne listine: amortizacija hranilne knjižice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
amortizírati -am nedov. in dov. (ȋ) - 1. ekon. postopno odpisovati vrednost osnovnih sredstev: amortizirati proizvajalna sredstva
- 2. ekon. postopno odplačevati dolgoročno posojilo: amortizirati obveznice ljudskega posojila z žrebanjem; dolg se amortizira
- 3. jur. pravno razveljaviti vrednostno listino: amortizirati hranilno knjižico
amortizírati se imeti tolikšen donos, da se iz njega krije zmanjševanje vrednosti osnovnih sredstev: hiša se bo amortizirala v desetih letih; stroj se hitro amortizira
amortizíran -a -o: amortizirana obveznica; nekaj stavb je že amortiziranih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ampúla -e ž (ȗ) neprodušno zaprta steklenička, navadno z zdravilom za vbrizganje: steklena ampula;
odbiti vrh ampule / ampula seruma
♦ anat. razširjeni del cevastega organa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anabólični -a -o prid. (ọ́) kem. ki je v zvezi z izgradnjo organskih snovi v celici, zlasti s prirastom mišične mase: anabolični hormon; anabolični steroid; Aerobne vaje in vaje za moč so pomembne tudi zaradi anaboličnega učinka E ← agl. anabolic iz gr. anabolḗ 'kup, nasip', tvor. od anabállō 'namečem, nakopičim'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anahronístičen -čna -o prid. (í) ki ni v skladu z določenim časom ali razmerami, nesodoben: anahronistična politika;
anahronistično gledanje na dobo;
to delo je danes že anahronistično
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anakrúza -e ž (ȗ) lit. nepoudarjeni zlog pred prvo stopico v verzu: troheji z anakruzo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
analítičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na analizo: analitični postopek / analitični oris književnega dela; analitična kritika; analitično reševanje problemov / sklepali so po analitičnih podatkih; analitična ocena delovnih mest / vodja analitičnega odseka; analitična služba podjetja
♦ kem. analitična kemija kemija, ki se ukvarja z ugotavljanjem elementov ali atomskih skupin v spojinah ali zmeseh; lit. analitična drama drama, ki stopnjema razkriva posledice dejanja, izvršenega že nekoč prej; mat. analitična geometrija geometrija, ki temelji na koordinatnih sistemih; teh. analitična tehtnica tehtnica, ki omogoča tehtanje do 0,0001 g natančno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
analógniSSKJ -a -o prid. (ọ̑) 1. ki podaja podatke, informacije zvezno, nepretrgano: analogni zapis; Včasih je veljalo, da digitalni zaslon zagotavlja mnogo kakovostnejši prenos slike, vendar je obdelava analognega signala tako močno napredovala, da razlike skoraj ne opazimo več 2. ki deluje na osnovi tako podanih podatkov in informacij: analogni modem; analogni priključek; analogni telefon; Priprava zmore natančnost laserskega gramofona in dobro osredotočenost, ne da bi pri tem izgubil kaj od naravnosti analogne naprave 3. ki kaže določeno veličino s kazalci na številčnici namesto z na zaslonu izpisanimi števili: analogna ura; Armaturno ploščo sestavljata velik analogni števec hitrosti in manjši digitalni prikazovalnik E ← nem. analog iz (↑)analogíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ánanas -a m (ȃ) tropska rastlina z dolgimi listi ali njen veliki, sočni, aromatični sad: veliki nasadi ananasa;
nikoli prej ni jedla ananasa;
neskl. pril.: ananas liker
♦ agr. ananas hruška hruška z okusom po ananasu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anapést -a m (ẹ̑) lit. trizložna stopica z dvema nepoudarjenima in tretjim poudarjenim zlogom: napisal je odo v anapestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
andiníst -a m, člov. (ȋ) kdor se ukvarja z andinizmom: To je knjiga o slovenskih andinistih, ki so prinesli alpinističnega duhá iz svoje stare domovine v argentinske gore in Patagonijo E po zgledu špan. andinista iz imena gorstva Andi + (↑)(alpi)níst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
andróga -e ž (ọ̄) zool. zelo ploščata manjša sladkovodna riba s topim gobcem in z rdečkastimi spodnjimi plavutmi, Blicca björkna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anemóna -e ž (ọ̑) vrtn., navadno v zvezi žlahtna anemona okrasna rastlina z raznobarvnimi cveti, Anemone coronaria: šopek anemon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anesteziologíja -e [anestezijologija] ž (ȋ) med. veda, ki se ukvarja z anestezijo: metode anesteziologije; Ko je opravila študij medicine, se je odločila za specializacijo iz anesteziologije E ↑anesteziológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angažmá -ja m (ȃ) - 1. nastavitev, zaposlitev, zlasti na umetniškem področju: dobiti, sprejeti angažma v operi; ponudili so mu stalni angažma / drama je sklenila z njo angažma dogovor, pogodbo o zaposlitvi
- 2. angažiranost: osebni, politični angažma; angažma množic / odklanja aktivni angažma vključitev, sodelovanje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angína péctoris angíne péctoris [-kt-] ž (ȋ-ẹ̑) med. srčna bolezen z napadi hudih bolečin in tesnobe v prsih: umrl je za angino pectoris;
lahka angina pectoris
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angiografíja -e [angijografija] ž (ȋ) med. rentgensko slikanje žil z uporabo vbrizganega kontrastnega sredstva: angiografija koronarnih arterij; Angiografija je razmeroma hitra in varna preiskava E ← nlat. angiograpia iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)grafíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ángioplástika -e [angijoplastika] ž (ȃ-á) med. širjenje zoženih žil s katetrom, ki ima na koncu napihljiv balonček: uspešna angioplastika; Z angioplastiko so razširili ledvično arterijo E po zgledu agl. angioplasty iz gr. angeĩon 'posoda, žila' + (↑)plástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angléški -a -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na Angleže ali Anglijo: angleški jezik;
angleška literatura / angleški film; angleški utežni sistem; pokrajino je zasedla angleško-ameriška armada / angleški valček počasen ples v tričetrtinskem taktu; v nekaterih podjetjih so uvedli angleško soboto dela prosto soboto; angleška trava nizka, gosto rastoča trava za gojene trate; angleško stranišče stranišče na izplakovanje s tekočo vodo
♦ adm. angleška oblika poslovnih pisem oblika, pri kateri je vsaka vrstica enako oddaljena od levega roba; fiz. angleški palec ali angleška cola dolžinska mera, 2,54 cm; gastr. angleški zajtrk zajtrk z mesno ali jajčno jedjo in toplo pijačo; les. angleški predal predal z nižjo sprednjo stranico; med. angleška bolezen rahitis; muz. angleški rog altovska oboa; vet. angleški konj križanec angleškega polnokrvnega konja z lahkim konjem katerekoli pasme; vrtn. angleški park park, urejen tako, da ohranja naravni videz pokrajineangléško prisl.: govoriti (po) angleško; angleško rdeča barva rjavo rdeča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ángloslovénščina -e ž (ȃ-ẹ́) ekspr. slovenščina z elementi angleščine: Naša mesta, trge in vasi preplavljajo spakedranke v nekakšni angloslovenščini E (↑)anglo... + (↑)slovénščina
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angóra neskl. pril. (ọ̑) nanašajoč se na koze, kunce, mačke z dolgo dlako: angora koza / angora volna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
angúrija -e ž (ú) nar. zahodno lubenica: zeleni olupki angurij / z angurijami zasajena njiva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anilínski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na anilin: anilinsko barvilo;
anilinsko črnilo
♦ tisk. anilinski tisk tehnika visokega tiska z gumijastih klišejev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
animé -êja m (ẹ̑ ȇ) japonski celovečerni risani film, za katerega so značilne temne obrobe oseb, predmetov in osebe z zelo velikimi očmi: Veliko je na Japonskem specializiranih trgovin z računalniškimi igrami, imajo pa tudi edino kinodvorano na svetu, v kateri vrtijo samo anime E ← agl. anime ← jap. anime, skrajšano iz anime(eshon) ← agl. animation, gl. (↑)animácija
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anizogamíja -e ž (ȋ) biol. spolno razmnoževanje z različno velikimi spolnimi celicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anketíranje -a s (ȋ) glagolnik od anketirati: osebno anketiranje;
dobiti podatke z anketiranjem dijakov;
metoda anketiranja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anketírati -am nedov. in dov. (ȋ) zbirati podatke ali mnenja o določenem vprašanju: anketirati bralce;
anketirati mladino različne starostianketíran -a -o: dvajset odstotkov anketiranih delavcev se vozi na delo z vlakom; anketirani so bili vsi dijaki; gospodinjsko pomočnico ima komaj vsaka dvajseta anketirana družina; sam.: večina anketiranih je na vprašanje odgovorila pritrdilno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anksiózen -zna -o [anksijozən] prid. (ọ̑) 1. psiht. ki je v zvezi z anksioznostjo: anksiozna motnja; anksiozno stanje; Poskušala sem zmanjšati depresivne in anksiozne simptome 2. neprijetno vznemirjen, napet zaradi občutka ogroženosti, strahu brez stvarnega zunanjega razloga; tesnobenSSKJ: biti anksiozen; Anksiozni ljudje in ljudje, ki pogosto menjajo razpoloženje, so za razliko od čustveno stabilnejših ljudi manj zadovoljni s svojimi partnerji E ← lat. anxiōsus 'zaskrbljen, tesnoben'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anomalíja -e ž (ȋ) odstopanje, odstop od pravil; nepravilnost, izjemnost: ta pojav je očitna anomalija;
odpraviti anomalije;
tako je prišlo do težkih anomalij;
anomalija v šolstvu / več otrok se je rodilo z raznimi anomalijami; duševna anomalija
♦ fiz. anomalija vode lastnost vode, da ima pri štirih stopinjah največjo gostoto
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anonímen -mna -o prid. (ȋ) - 1. ki ni naveden z imenom, brezimen: anonimni pošiljatelj pisma / anonimni ljudski pesnik; ostal je anonimen
// pri katerem avtor ni naveden: anonimni članek; anonimna ovadba; dobiti anonimno pismo / anketa je bila anonimna / anonimna ljudska arhitektura - 2. redko ki nima (slavnega) imena: iz anonimnega igralca amaterja se je razvil v zrelega umetnika
anonímno prisl.: anonimno priobčiti članek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anoréksičen -čna -o prid. (ẹ̑) 1. ki ima anoreksijo; anorektičen: biti anoreksičen; V singapurskih bolnišnicah se zdravi okrog 70 odstotkov anoreksičnih deklet, ki bijejo težek boj s hrano in telesno težo
// ki se nanaša na anoreksijo: anoreksični simptomi; Oseba z anoreksično motnjo si ne more pomagati, da ne bi mislila na svoje telo 2. ekspr. zelo vitek, suh: Ne mara debelih, ugajajo mu anoreksične ženske 3. ekspr. prazen, brez vsebine: anoreksična denarnica; anoreksična prireditev; Slovenski film ni anoreksičen, nasprotno, z vedno večjo žlico zajema življenje, kar potrjujejo gledalci, kritiki in tuji festivali E ↑anoreksíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anoreksíja -e ž (ȋ) duševna motnja, ki se kaže v pretiranem zavračanju hrane: imeti anoreksijo; pojav anoreksije; razvoj anoreksije; Ljudje z anoreksijo so lahko povsem shirani, pa v ogledalu sami sebe še vedno vidijo, kot bi bili debeli E ← nlat. anorexia (nervosa) ← gr. anoreksía iz (↑)a... + tvor. od óreksis 'apetit, želja'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antagonístSSKJ -a m (ȋ) farm. snov, ki se veže na celični receptor tako, da zavira ali preprečuje biološko dogajanje v celici; blokator, zaviralec (1): antagonist kalcija; V dogovoru z zdravnikom je treba uporabljati klasična zdravila, ki nižajo krvni tlak, ali pa novejša, ki so antagonisti serotonina E ← poznolat. antagonista 'nasprotnik' ← gr. antagonistḗs
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antecédens -a m (ẹ̑) knjiž. z dejstvom, pojavom vzročno povezan predhoden dogodek: antecedensi prve svetovne vojne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántialergíjski -a -o prid. (ȃ-ȋ) 1. ki ne povzroča alergijske reakcije; protialergijski (1): antialergijska posteljnina; antialergijsko sredstvo; Bambus je naraven material z antialergijskimi in antibakterijskimi lastnostmi, ki jih že izkoriščajo na primer pri posteljnem perilu 2. ki deluje proti alergiji; protialergijski (2): antialergijska zdravila; Če antihistaminiki ne pomagajo, lahko pri hujših težavah s srbenjem oči predpišejo antialergijske kapljice za oči E po zgledu agl. antiallergic iz (↑)anti... + (↑)alergíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antibárbarus -a m (ȃ) knjiž. priročnik z nasveti za odpravljanje jezikovnih barbarizmov: jezikovni brusi in antibarbarusi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antibiótik -a m (ọ́) zdravilo, ki uničuje ali zavira rast mikroorganizmov: tovarna zdravil je dala na tržišče nov antibiotik;
zdraviti z antibiotiki;
penicilin in drugi antibiotiki;
delovanje antibiotika
♦ farm. antibiotiki širokega spektra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ánticelulítni -a -o prid. (ȃ-ȋ) ki deluje proti celulitu; proticelulitni: anticelulitna krema; anticelulitna masaža; Resda so nekateri prepričani, da kreme zgolj z nanašanjem nimajo bistvenega anticelulitnega učinka, a škodijo gotovo ne E (↑)anti... + (↑)celulítni
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anticipácija -e ž (á) knjiž. domnevanje vnaprej; predvidevanje, predpostavljanje: njegove misli so genialne anticipacije sodobnih dognanj;
anticipacija naprednejše bodočnosti / Prešeren je anticipacija jezikovne zrelosti, ki je bila dosežena šele z moderno
♦ ekon. anticipacija plačevanje ali jemanje vnaprej; anticipacija davkov; muz. anticipacija predčasno pojavljanje tona ali tonov pred akordom, h kateremu spadajo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántidráma -e ž (ȃ-á) lit. drama, ki je v nasprotju z ustaljenimi dramaturškimi in vsebinskimi zakoni: uprizoritev antidrame
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántifeminístičen -čna -o prid. (ȃ-í) ki je proti enakopravnosti žensk z moškimi: antifeministične tendence
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántifeminízem -zma m (ȃ-ī) v meščanski družbi gibanje proti enakopravnosti žensk z moškimi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antifonírati -am nedov. in dov. (ȋ) rel. z antifono začenjati petje psalmov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántiglobalízem -zma m (ȃ-ī) gibanje proti globalizmu; protiglobalizem: Antiglobalistične demonstracije v Seattlu, Pragi, Genovi so z množičnostjo in radikalnostjo naredile antiglobalizem za enega najpomembnejših in najzanimivejših fenomenov sodobne družbe E ← agl. anti-globalism iz (↑)anti... + ↑globalízem
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántihistamínik -a m (ȃ-í) farm. snov, ki zavira delovanje histamina: Seneni nahod se kot večina alergij zdravi z antihistaminiki, na voljo so v obliki kapljic, pršil in tablet E ← nlat. antihistaminicum iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántihistamínski -a -o prid. (ȃ-ȋ) farm. ki zavira delovanje histamina: antihistaminska krema; Za osebe, ki so alergične na pike, je priporočljivo, da imajo vedno s seboj antihistaminske tablete ali injekcije z adrenalinom E po zgledu nlat. antihistaminicus iz (↑)anti... + tvor. od (↑)histamín
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántijunák -a m, člov. (ȃ-á) 1. negativna ali nedejavna glavna literarna oseba v nasprotju z aktivno delujočim junakom; protijunak (1): dramski antijunak; romaneskni antijunak; Vaš antijunak si domišlja, da je popolnoma svoboden, individualist, a hkrati je suženj svojih potreb 2. oseba kot nosilec junaku nasprotne, negativne lastnosti; protijunak (2): športni antijunak; Vedno sem stavil na antijunake, ki so izzivali, presenečali z izjavami in dejanji ter drzno zagovarjali svoja stališča, ki so bila daleč od splošnega javnega mnenja E (↑)anti... + (↑)junák
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántikancerogén -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) med. ki deluje proti raku; protirakav: antikancerogeni učinek; antikancerogena učinkovina; antikancerogeno delovanje; Pomembna skupina mogočih antikancerogenih snovi so vitamini z antioksidativnim učinkom E (↑)anti... + (↑)kancerogén
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antikvariát -a m (ȃ) trgovina s predmeti starinske vrednosti, starinarna: dragoceno staro uro je odnesla v antikvariat // trgovina z rabljenimi knjigami: knjigo je dobil šele v antikvariatu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antikvitéta -e ž (ẹ̑) predmet starinske vrednosti, starina: zbiralec antikvitet;
trgovina z antikvitetami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antilópa -e ž (ọ̑) hitra stepska žival z velikimi rogovi, ki živi zlasti v Afriki: čreda antilop
♦ zool. indijska antilopa antilopa, pri kateri ima rogove samo samec, Antilope cervicapra; antilopa oriks antilopa z zelo dolgimi, močno koničastimi rogovi, Oryx algazel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántioksidánt -a m (ȃ-ā ȃ-á) kem. 1. snov, navadno kot živilski dodatek, ki z zaviranjem oksidacije preprečuje kvarjenje živil: Kot antioksidant se živilom dodaja askorbinska kislina ali vitamin C 2. snov, navadno vitamina C in E, ki v telesu reagira s potencialno škodljivimi prostimi radikali in varuje pred nastankom nekaterih bolezni: uživati antioksidante hrano, ki jih vsebuje; močen antioksidant; vir antioksidantov; Raziskave so potrdile, da kava vsebuje antioksidante, in ljudje, ki jih uživajo, živijo dlje in bolj kakovostno E ← nlat. antioxydans iz (↑)anti... + (↑)oksidánt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántiparalélen -lna -o prid. (ȃ-ẹ̑) vzporeden z drugim, a nasprotno usmerjen, nasprotnosmeren: antiparalelna električna toka;
antiparalelni premici
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antipásta -e ž (ȃ) gastr. konzervirano meso z zelenjavo za predjed: jesti antipasto // redko predjed sploh
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antipatíja -e ž (ȋ) nenaklonjenost, odpor do kake osebe ali stvari: čutiti, imeti, kazati antipatijo do koga;
ta lik je orisan z očitno antipatijo / zatajil je svoja osebna nagnjenja in antipatije; zdaj ne gre za simpatije ali antipatije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántipoezíja -e ž (ȃ-ȋ) poezija, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem poezije: Poezija postaja antipoezija, ki prebira svet v vsej svoji najbolj surovi plati E (↑)anti... + (↑)poezíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántirekláma -e ž (ȃ-ȃ) 1. javno opozarjanje na kaj z navajanjem slabih lastnosti, navadno z namenom odvrniti kupce, uporabnike, obiskovalce: So obdobja, ko na pomembnejših festivalih zmagujejo predvsem oglasi, ki šokirajo, spet drugič antireklame 2. ekspr., v povedni rabi kar kaže, dokazuje slabe lastnosti koga, česa in s tem navadno odvrača kupce, uporabnike, obiskovalce; antipropaganda (2): To, kar sta moštvi prikazali v preostalih 60 minutah, je bila antireklama za slovenski prvoligaški nogomet E (↑)anti... + (↑)rekláma
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántiromán -a m (ȃ-ȃ) lit. roman, ki je v nasprotju z ustaljenim oblikovnim in vsebinskim ustrojem romana: predstavnik francoskega antiromana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antisépsa -e ž (ẹ̑) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi: nezadostna antisepsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antiséptika -e ž (ẹ́) med. uničevanje kužnih klic z antiseptičnimi sredstvi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántisociálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) ki je proti socialnemu redu, družbi: izrazit antisocialen človek / antisocialni nagoni so ga pripeljali do konflikta z družbo; antisocialne težnje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántiterorístični -a -o prid. (ȃ-í) ki je v zvezi z antiterorizmom; protiteroristični: Na tiskovni konferenci je poročal član antiteroristične policijske enote E ← agl. anti-terrorist iz (↑)anti... + (↑)terorístičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antitétičen -čna -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na antitezo: antitetična dvodelnost soneta;
doseči napetost v pripovedovanju z antitetičnim postavljanjem misli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antitoksín -a m (ȋ) biol. snov v organizmu, ki deluje proti toksinom, protistrup: napadeni organizem se brani z antitoksini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antoním -a m (ȋ) lingv. beseda z nasprotnim pomenom v odnosu do druge besede: antonim od bel je črn
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
antonomazíja -e ž (ȋ) lit. zamenjava lastnega imena z občnim ali obratno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ántroponomástika -e ž (ȃ-á) jezikosl. veda o lastnih imenih ljudi: Z vprašanji antroponomastike se ukvarjajo pomembni domači in tuji jezikoslovci, zgodovinarji in etnologi E ← nem. Anthroponomastik, agl. anthroponomastics iz gr. ánthropos 'človek' + (↑)onomástika
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
anuitéta -e ž (ẹ̑) fin. letni ali polletni obrok za odplačevanje dolga in obresti: anuiteta dospe v plačilo 1. februarja vsakega leta;
plačevati anuitete;
posojila z letno anuiteto šest milijonov dinarjev;
anuitete za kredite;
odplačilo anuitet
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aparát -a m (ȃ) - 1. priprava za opravljanje določenega dela: aparat dela brez napake; vključiti aparat; električni aparat; optični aparati / rabi se samostojno ali s prilastkom: brivski, projekcijski, radijski, rentgenski, telefonski aparat; aparat za gašenje; ekspresni aparat za kavo / redko na letališču so pristajali lovski aparati letala
// pog. fotografski aparat: ali imaš aparat s seboj? vstaviti film v aparat - 2. anat. skupina organov z določeno funkcijo: motnje v prebavnem aparatu; zdravnik je preiskal ves bolnikov slušni aparat
♦ šport. gibalni aparat kosti, sklepi, mišice - 3. skupina ljudi, organizacij, zavodov z določeno nalogo, zlasti v javni upravi: občina je zmanjšala svoj aparat; administrativni, gospodarski, upravni, vojaški aparat; povečevati, vzdrževati državni aparat; policijski aparat je takoj stopil v akcijo; mobilizirali so ves propagandni aparat
- 4. dokumentacija, pripombe k literarnemu ali znanstvenemu delu: knjiga je opremljena z obširnim aparatom; kritični, znanstveni aparat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apátičen -čna -o prid. (á) ki je duševno otopel, brez volje; brezčuten, top: apatičen bolnik;
mož je popolnoma apatičen;
biti, postati apatičen za vse / z apatičnim izrazom je gledala v strop; apatičen obrazapátično prisl.: apatično strmeti predse
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apátičnost -i ž (á) apatija: zbuditi se iz apatičnosti;
delo je opravljala z neko apatičnostjo / apatičnost bolnika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apatít -a m (ȋ) topazu podoben poldrag kamen rumene barve: nakit z apatitom
♦ min. kalcijev fosfat s fluorom in klorom; ležišča apatita
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apetít -a m (ȋ) - 1. želja, potreba po jedi; tek: dobiti, izgubiti, pokvariti si apetit; ima velik apetit; biti brez apetita; jesti z apetitom
- 2. ekspr. močna želja, pohlep po čem: apetit neokolonialistov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aplavdírati -am nedov. (ȋ) z udarjanjem dlani ob dlan izražati navdušenje, odobravanje; ploskati: občinstvo je navdušeno aplavdiralo / aplavdirati govorniku, igralcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aplávz -a m (ȃ) z udarjanjem dlani ob dlan izraženo navdušenje, odobravanje: ansambel je bil deležen velikega aplavza;
govornika nagraditi z aplavzom s ploskanjem;
goste so pozdravili z dolgim aplavzom;
doživel je aplavz pri odprtem odru;
publ. največ aplavza je požel nosilec zlate kolajne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aplikácija -e ž (á) - 1. knjiž. prenašanje na kaj, prilagoditev čemu: v dramskem ustvarjanju se je uveljavila aplikacija antičnih motivov na sodobne probleme; izpeljati je treba aplikacijo načel na konkretne primere; to je slaba aplikacija splošnega zakona na to omejeno področje
- 2. knjiž. uporaba, uveljavitev: poverili so mu praktično aplikacijo izdanih ukrepov; aplikacija znanstvenih izsledkov, sodobnih agrotehničnih metod v poljedelstvu
- 3. našit, nalepljen okrasek, zlasti na tkanini ali na usnju: našiti aplikacije; obleka z aplikacijami; aplikacija iz usnja
♦ šol. začasno nalepljen, pritrjen znak, navadno na zemljevidu ali na flanelografu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aplómb -a m (ọ̑) knjiž. gotovost v vedenju, samozavest: govoriti z aplombom
♦ kor. obvladanje ravnotežja pri plesu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apnáriti -im nedov. (á ȃ) ukvarjati se z žganjem ali prodajanjem apna: dolga leta je apnaril
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ápnat -a -o in apnàt -áta -o prid. (ȃ; ȁ ā) bogat z apnom: apnata zemlja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apnénik -a m (ẹ̄) zastar. apnenec: zemlja je pomešana z apnenikom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apníca -e ž (í) z vodo mešano gašeno apno: apnica izvrstno konzervira jajca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ápno -a s (á) bela snov, ki nastane iz apnenca, če se ta žge: prodajati apno;
gnojiti z apnom / gasiti apno živo apno polivati z vodo; kuhati, žgati apno pridobivati apno z žganjem apnenca; gašeno apno spojina žganega apna z vodo; klorovo apno spojina klora z gašenim apnom za beljenje tkanin ali razkuževanje; žgano, živo apno negašeno
♦ agr. klajno apno dodatek k živinski krmi, vsebujoč zlasti kalcij in fosfor; grad. hidrirano apno apno, ki je industrijsko gašeno z malo vode, da ostane suho // pog. z vodo mešano gašeno apno; belež: beliti z apnom / vložiti jajca v apno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apokalípsa -e ž (ȋ) rel. grozljivo veličastni opisi konca sveta: temne vizije apokalipse / Apokalipsa zadnja svetopisemska knjiga z videnji apostola Janeza o koncu sveta; pren. atomska apokalipsa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apostólski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na apostole: apostolski časi / delovati z apostolsko gorečnostjo / apostolska vera molitev, ki obsega dvanajst temeljnih členov katoliške veroizpovedi; Apostolska dela knjiga svetega pisma, ki opisuje zgodovino prve Cerkve
- 2. rel. nanašajoč se na papeža, apostolski sedež: apostolski blagoslov / apostolski administrator upravitelj apostolske administrature; apostolski delegat papežev odposlanec za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki nimajo diplomatskih zvez z apostolskim sedežem; apostolski sedež papež, rimske kongregacije, sodišča in uradi skupaj; apostolska nunciatura stalno papeško poslaništvo za nadziranje cerkvenega življenja v državah, ki imajo diplomatske zveze z apostolskim sedežem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apostólstvo -a s (ọ̑) rel. - 1. apostolat: udeležba laikov pri hierarhičnem apostolstvu
// cerkveno društvo z nabožnimi nalogami: vpisati se v apostolstvo / apostolstvo sv. Cirila in Metoda - 2. dejstvo, da kaj izvira od apostolov in da je skladno z njihovim naukom: apostolstvo Cerkve
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apoteóza -e ž (ọ̑) poveličevanje, proslavljanje osebe ali stvari: drama se zaključi z apoteozo ljubezni;
pretresljiva apoteoza človeka, trpljenja;
Duma je pesniška apoteoza domače zemlje // pri starih Grkih in Rimljanih povzdignjenje posebno zaslužnega človeka v božanstvo: apoteoza cesarja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apreciácija -e [aprecijacija] ž (á) fin. dvig kupne moči ene valute, izražen z drugo valuto: ustaviti apreciacijo; realna apreciacija; Zmerna ali nizka inflacija se lahko dodatno zniža z višjo obrestno mero in apreciacijo valute, oboje pa običajno znižuje gospodarsko rast E ← agl. appreciation iz stfrc. apprécier < poznolat. appretiāre 'oceniti kakovost'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apretêr -ja m (ȇ) kdor se poklicno ukvarja z apretiranjem: apreter tkanin, usnja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
apríl -a m (ȋ) četrti mesec v letu: tekmovanje bo od petega do desetega aprila;
v aprilu mu poteče rok;
bilo je meseca aprila // v zvezi s prvi dan, ko so v navadi šale in potegavščine: danes je prvi april, pazi, da te ne bo kdo potegnil / kot vzklik ali smo te, haha, prvi april! / poslati koga po aprila za šalo ga poslati kam z nalogo, naročilom, ki ga ne bo mogel opraviti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aprovizácija -e ž (á) - 1. zlasti v vojnem času organizirano preskrbovanje z življenjskimi potrebščinami: aprovizacija z moko, mastjo in kurivom
// pog. urad za tako preskrbovanje: mestna aprovizacija je slabo skrbela za prehrano - 2. življenjske potrebščine, nabavljene za daljše obdobje: dobiti, dostaviti aprovizacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ára -e tudi -a m (ȃ) zool. velika živobarvna papiga z dolgim repom, Ara
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arabéska -e ž (ẹ̑) um. ornament iz geometrijskih in stiliziranih rastlinskih motivov: po stenah se prepletajo arabeske;
z arabeskami okrašena dvorana;
pročelje hiše s kamnitimi arabeskami // knjiž. besedna ali miselna igrivost: pesem je brez oblikovnih arabesk / ljubezen mladega para je ljubka arabeska v fabuli
♦ kor. plesna drža, uravnotežena na eni nogi; muz. krajša skladba, navadno klavirska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arábski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Arabce ali Arabijo: arabski jezik;
arabske države / Združena arabska republika
● arabski gumi gumiarabikum
♦ mat. arabske številke številke tipa 1, 2, 3; obrt. arabska vezenina vezenina, pri kateri so večje oblike prevezene z zlato mrežico; vet. arabska pasma pasma srednje velikega hitrega in bistrega konja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arancín -a m (ȋ) nav. mn., gastr. s sladkorjem prepojen pomarančni olupek: ledena krema z arancini
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aranžêrstvo -a s (ȇ) dejavnost aranžerjev: ukvarja se z aranžerstvom;
teorija aranžerstva / šola je odprla oddelek za aranžerstvo / izučil se je aranžerstva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aranžíranje -a s (ȋ) glagolnik od aranžirati: prodajalec mora imeti tudi nekaj praktičnega znanja o aranžiranju / teroristična skupina se je ukvarjala z aranžiranjem atentatov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aranžmá -ja m (ȃ) - 1. dogovor, sporazum, zlasti v gospodarskem poslovanju ali turizmu: podpisati, skleniti aranžma; kreditni aranžma; aranžma potovalnih agencij; aranžma s Francijo o kreditu 150 milijonov dolarjev
- 2. estetska, skladna ureditev, okrasitev: arhitekt je z okusnim aranžmajem pričaral toplo razpoloženje; izložbeni aranžma
- 3. muz. priredba skladbe za drugačno instrumentalno ali vokalno zasedbo: napisati aranžma za skladbo; pesem v aranžmaju našega znanega skladatelja
♦ gled. razporeditev igralcev v prostoru in določitev gibanja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aravkárija -e ž (á) vrtn. okrasno drevo z lepo razvrščenimi vejami in gostimi, temno zelenimi iglicami, Araucaria: čilska aravkarija / sobna aravkarija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arbitražêr -ja m (ȇ) ekon. kdor se ukvarja z arbitražnimi posli
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arborístika -e ž (í) bot. veda, ki se ukvarja z gojenjem lesnatih rastlin v urbaniziranem okolju: Arboristika, ki se je začela v ZDA razvijati že pred več kot tridesetimi leti, je pri nas še vedno v povojih E ← agl. arboristics iz lat. arbor 'drevo'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ardít -a m (ȋ) v Italiji, med obema vojnama vojak napadalnih oddelkov, navadno fašist: spopadli so se z arditi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
área -e ž (ā) knjiž. predel, področje z določenimi skupnimi lastnostmi: industrijska area
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aréka -e ž (ẹ̑) bot. palma jugovzhodne Azije z užitnimi semeni, Areca catechu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aréna -e ž (ẹ̑) - 1. okrogel prostor za nastopanje, obdan s stopničasto se dvigajočimi sedeži: toreador je stopil v areno; cirkuška arena; klovn v areni / prostorna arena se je napolnila z gledalci
- 2. publ., navadno s prilastkom področje udejstvovanja in uveljavljanja: v literarno areno prihajajo mladi pesniki; nekateri narodi so se pozno pojavili v zgodovinski areni; razmere v mednarodni, politični areni; umakniti se iz športne, tekmovalne arene / stati sredi arene življenja
♦ film. velika zlata arena priznanje za najboljši film puljskega festivala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
areométer -tra m (ẹ̄) fiz. priprava za merjenje gostote tekočin, gostomer: meriti z areometrom;
lestvica areometra
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
árgon in argón -a m (ȃ; ọ̑) kem. žlahtni plin brez barve, vonja in okusa, element Ar: z argonom polnjene žarnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
argonávt -a m (ȃ) nav. mn., v grški mitologiji mornar z ladje Argo, ki je plula na Kolhido po zlato runo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
argumènt -ênta m (ȅ é) kar utemeljuje, podpira kako trditev; razlog, dokaz: navesti zadostne argumente;
podpreti trditev z argumenti;
močen, prepričljiv, tehten argument;
argumenti za in proti;
kloniti pod težo argumentov
♦ mat. količina, od katere je odvisna vrednost druge količine, neodvisna spremenljivka
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arhipelág tudi arhipélag -a m (ȃ; ẹ̑) geogr. obsežno otočje z vmesnim morjem vred: grški arhipelag;
otok azijskega arhipelaga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arhitektúra -e ž (ȗ) - 1. umetnost oblikovanja prostora, stavbarstvo: arhitektura, kiparstvo in slikarstvo so tesno povezane likovne discipline
// veda o tem: predava arhitekturo / pog. vpisal se je na arhitekturo ljubljanske univerze oddelek za to vedo - 2. kompleks arhitekturnih stavb, objektov z značilnostmi določene dobe: ljubljanska baročna arhitektura; antična, egipčanska arhitektura / funkcionalna arhitektura; notranja, vaška, vrtna arhitektura / arhitektura v kamnu stavba, objekt
- 3. umetniška in tehnična izvedba, gradnja umetniškega dela: lepa arhitektura stavbe; arhitektura dramskega dela, skladbe
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arhitektúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ) arhitektúrna krájina -e -e in krajína -e ž (ȗ, ā; í)
kraj, pokrajina s svojimi (tradicionalnimi) arhitekturnimi značilnostmi: arhitekturna krajina mesta; Skupaj s strokovnjaki z različnih področij je deset let opravljal raziskavo o slovenski arhitekturni krajini
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arhivár -ja m (á) strokovni uslužbenec v arhivu: dobil je službo mestnega arhivarja;
arhivar časopisnega podjetja;
društvo arhivarjev / filmski arhivar
♦ biblio. arhivski uslužbenec z visoko izobrazbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arhívski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na arhiv: arhivske omare / dokazati trditev z arhivskimi viri; arhivsko gradivo; arhivska kopija filma najboljša kopija posameznega filma, stalno shranjena v arhivu // arhivski strokovnjak, uslužbenec / osnutek arhivskega zakona
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aristokrátka -e ž (ȃ) pripadnica aristokracije, plemkinja: oženil se je z aristokratko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aristokrátstvo -a s (ȃ) lastnosti, značilnosti aristokratov: sovražila je njegovo aristokratstvo / ne mešajmo svetovljanstva z aristokratstvom / postavljal se je s svojim aristokratstvom aristokratskim rodom, položajem; pren. aristokratstvo duha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arkáda -e ž (ȃ) - 1. arhit. lok nad dvema stebroma, slopoma: stati pod arkado; bazilika z arkadami / slepe arkade loki kot okras na zidu
// mn. hodnik z vrsto takih lokov: trgovine v arkadah / Plečnikove arkade / sprehajati se pod arkadami - 2. šport. kostni lok nad očesom: boksarju je počila arkada; prebiti si arkado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arkebúza -e ž (ȗ) nekdaj puška z zelo dolgo cevjo: zadel ga je strel iz arkebuze
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arkebuzír -ja m (í) nekdaj vojak, oborožen z arkebuzo: mušketirji in arkebuzirji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
armáda -e ž (ȃ) - 1. nav. ed. oborožene sile države, vojska: stopiti v armado; zlom Napoleonove armade / Jugoslovanska ljudska armada; Rdeča armada sovjetska
- 2. največja vojaška operativna enota: četrta armada
- 3. ekspr., z rodilnikom velika množica: armada brezposelnih, reporterjev / cela armada steklenic
♦ soc. industrijska rezervna armada brezposelni delavci; voj. armada kopenska vojska
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
armatúra -e ž (ȗ) - 1. teh. zunanji deli vodovodnih, plinskih, parnih, ogrevalnih naprav: zamenjati armature v stanovanju; sanitarna, vodovodna armatura; armatura parnega kotla; tovarna armatur / gasilske cevi z armaturami
♦ elektr. kabelska armatura zunanji zaščitni sloji kabelskega plašča - 2. grad. v gradbene materiale vstavljeni vložki, ki povečujejo nosilnost: ojačiti z armaturo; jeklena, lesena, štukaturna armatura; armatura za balkonsko ploščo; prerez armature
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
armírati -am nedov. in dov. (ȋ) ojačevati z vložki, navadno železnimi: v celoti armirati omet;
armirati nosilni steber;
armirati stekloarmíran -a -o: elektr. armirana izolirna cev jeklena cev za električne instalacije; grad. zgradba iz armiranega betona; armirana konstrukcija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
árnika -e ž (ȃ) zdravilna gorska rastlina z rumenimi cveti, ostrega vonja: nabirati arniko // tinktura iz te rastline: namazati rano z arniko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arómaterapíja -e ž (ọ̑-ȋ) zdravljenje z eteričnimi olji: V kozmetičnih salonih, toplicah ali centrih dobrega počutja si lahko privoščimo postopek celostne nege kože z aromaterapijo, ki ob soju sveč in prijetni glasbi uravnoteži telo, dušo in duha E ← agl. aromatherapy, nem. Aromatherapie iz (↑)aróma + (↑)terapíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arondácija -e ž (á) zaokrožitev zemljišč v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: izvesti arondacijo zaradi modernizacije kmetijske proizvodnje;
razpravljati o arondaciji;
arondacija kmetijskih obdelovalnih površin
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arondírati -am dov. in nedov. (ȋ) zaokrožiti zemljišča v enoten kompleks z vključitvijo drugih parcel: arondirati zadružne njivearondíran -a -o: obdelava arondiranega polja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arpéggio [-edžo] prisl. (ẹ̑) muz., označba za način izvajanja kot na harfi: igrati arpeggioarpéggio -a m izvajanje akordov, ko toni ne zazvenijo hkrati, temveč drug za drugim: ciganska godba je končala skladbo z dolgim drgetajočim arpeggiom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
artikulácija -e ž (á) - 1. lingv. oblikovanje glasov z govorilnimi organi, izgovarjava: imeti dobro artikulacijo; jasna, nejasna artikulacija; artikulacija soglasnika / artikulacija besed in stavkov / mesto artikulacije položaj govorilnega organa pri oblikovanju glasu
- 2. muz. povezovanje ali členjenje tonov pri izvajanju: v klavirskem koncertu je bil tempo negotov, artikulacija pomanjkljiva
- 3. anat. stik, zveza med kostema: ramenska artikulacija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
artikulírati -am nedov. (ȋ) lingv. oblikovati glasove z govorilnimi organi, izgovarjati: naravno, afektirano artikulirati;
artikulirati samoglasnike, soglasnike
♦ muz. pri izvajanju povezovati ali členiti toneartikulíran -a -o: artikulirani in neartikulirani glasovi; artikuliran govor / artikuliran stavek razločno, jasno izgovorjen; artikulirana izgovarjava besed razločna, jasna
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
artileríjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na artilerijo, topniški: začeti napad z artilerijskim ognjem;
topovi, havbice in drugo artilerijsko orožje / artilerijski polk; artilerijski polkovnik; artilerijska oficirska šola
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arzén -a m (ẹ̑) kem. element, ki nastopa v obliki krhke sive kovine ali nekovinskega rumenega prahu, As: zastrupiti se z arzenom;
elementarni arzen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arzenál -a m (ȃ) - 1. skladišče orožja in vojaške opreme, orožarna: arzenal, dobro založen s strelivom; pren., ekspr. pesnikovo delo je arzenal umetniške besede; ta pojem je iz arzenala neoromantične estetike
// tovarna orožja: arzenal za pehotno orožje - 2. ekspr., z rodilnikom velika množina: cel arzenal propagandnega materiala
♦ voj. vojna luka z orožarno in delavnicami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arzenát -a m (ȃ) kem. sol arzenove kisline: z arzenati uničevati rastlinske škodljivce;
natrijev arzenat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
arzénik -a m (ẹ̑) zelo strupen bel prah brez okusa, mišnica: zastrupiti se z arzenikom
♦ kem. arzenov trioksid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ás1 -a m (ȃ) - 1. igralna karta z enim znakom na sredi, navadno z najvišjo vrednostjo: dvignil je karte, imel je tri ase; vreči asa; pikov, srčni as
- 2. ekspr. kdor se posebno odlikuje v čem, zlasti v športu: dirkalni, nogometni as; tekmovanja se bo udeležilo nekaj najbolj znanih smučarskih asov / letalski as / nav., iron. ti si pa as
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aséptičen -čna -o prid. (ẹ́) med. ki je brez kužnih klic, brezkužen: aseptični instrumenti / aseptična operacija operacija na neokuženem organu v brezkužnem okolju // aseptični oddelek v bolnici oddelek za bolnike z obolenji, ki jih niso povzročile kužne klice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asfált -a m (ȃ) zmes bitumena in peska za asfaltiranje: položili so asfalt na zadnjem odseku avtoceste;
zaliti z asfaltom jame na cesti;
bila je taka vročina, da se je asfalt na cesti mehčal;
naravni, umetni asfalt / pog. kmalu bo vso Belo krajino povezoval asfalt asfaltirane ceste // ekspr. blodil je po evropskem asfaltu po mestih, velemestih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asfodél -a m (ẹ̑) bot. sredozemska rastlina z belimi cveti v grozdastem socvetju, Asphodelus: z asfodelom porasla trata // v grški mitologiji cvetlica v podzemlju, ki prinaša pozabljenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asimilírati -am nedov. in dov. (ȋ) sprejemati kaj tujega in delati za svoje: prav je, da ugotavljamo in asimiliramo izkušnje zgodovine;
ta lirika je asimilirala nekatere drznejše izrazne spodbude ekspresionizma;
publ. univerza je asimilirala nove impulze družbenega razvoja // vključevati v določeno okolje s prevzemanjem njegovih značilnosti, lastnosti: priseljence so hitro asimilirali; zaradi gospodarske in kulturne razvitosti jih niso mogli asimilirati; asimilirati se s prvotnim prebivalstvom
♦ biol. asimilirati sprejemati in spreminjati hrano v organizmu lastne sestavine; usvajati, prilikovati; ped. asimilirati znanje spajati novo znanje z že znanim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àsinhrónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) elektr. pri katerem se rotor ne vrti sočasno z vrtilnim magnetnim poljem: asinhronski generator;
asinhronski motor
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asisténca -e ž (ẹ̑) strokovno sodelovanje, pomoč pri čem, zlasti pri pomembnih opravilih: delal je ob asistenci mlajših tovarišev;
asistenca pri operaciji, pri vajah na orodju / maša z asistenco // osebe, ki asistirajo: škof in njegova asistenca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asisténčni -a -o prid. (ẹ̑) ki je v zvezi z asistenco: asistenčni zdravnik; asistenčna storitev; Asistenčna pomoč 24 ur na dan omogoča brezplačne storitve, kot so na primer vleka avtomobila, organizacija prenočitve, nadomestno vozilo E (↑)asisténca
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asociácija -e ž (á) - 1. zveza, povezava med posameznimi pojmi, predstavami, tako da ena izzove drugo: prizor mu je vzbudil asociacijo na doživljaj v mladosti; spomniti se na kaj po asociaciji; emocionalna, idejna, miselna asociacija; asociacija predstav; bogastvo asociacij; dogodek je sprožil v njem vrsto asociacij / pesnik nadomešča metaforično logiko z metaforično asociacijo
- 2. knjiž. združenje, skupnost: podjetje je proizvodna asociacija; izključiti dve članici iz asociacije držav; to društvo je asociacija avtomobilistov in motoristov
// združevanje v skupnost: možnost asociacije svobodnih osebnosti
♦ biol. biocenoza, združba; kem. združevanje enostavnejših enakih molekul v večje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asociacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: spomniti se na kaj po asociacijskem zakonu;
pozitivistična asociacijska teorija;
asociacijska zveza z dogodkom v preteklosti je v romanu prisiljeno nakazana / človekova asociacijska pravica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àsociálen -lna -o prid. (ȁ-ȃ) ki se noče ali ne more prilagoditi splošno veljavnim družbenim normam: bil je popolnoma asocialen človek / asocialni individualizem; zaradi asocialnih teženj ni našel zveze z okoljem, v katerem je živel; asocialno vedenje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asociatíven -vna -o prid. (ȋ) nanašajoč se na asociacijo: asociativni proces;
asociativno doživljanje;
asociativno povezovanje dogodkov;
uporabiti asociativno pripovedovanje / vsa njegova metaforika temelji na novih asociativnih zvezah / asociativno združevanje ljudi
♦ mat. vsota je asociativna neodvisna od zaporedja seštevanj; psih. asociativna psihologija psihologija, ki psihične procese in strukture razlaga z asociacijamiasociatívno prisl.: asociativno se spomniti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asociírati -am nedov. in dov. (ȋ) povezovati z asociacijami: pojem je asociiral s predstavo ljubezni;
asociirati predstave;
podobe se pri njem asociirajo nelogičnoasociírati se knjiž. združevati se v skupnost: ljudje so se asociirali za skupne akcije
asociíran -a -o: asociirani producenti; asociirane države države, ki zaradi podobne politične, ekonomske orientacije tvorijo skupino
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asparágus -a m (ȃ) poljud. sobna rastlina z dolgimi visečimi stebelci in iglicam podobnimi vejicami, strok. Sprengerjev beluš: v sobi je imela košat asparagus;
šopek nageljnov z dolgimi vejicami asparagusa
♦ bot. rastlina s tankimi stebli, iglicam ali listom podobnimi vejicami in zelo drobnimi cveti, Asparagus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspékt -a m (ẹ̑) izhodišče kriterija za presojanje česa; vidik: razprava odpira nove aspekte na probleme;
gledati z določenih, različnih aspektov;
ekonomski, nacionalni, politični aspekt // podoba, videz, v kakršnem se kaže kaka stvar, pojav: različni aspekti družbenega življenja; aspekt problema
♦ astr. medsebojna lega premičnic, Lune in Sonca; lingv. značilnost, posebnost glagola, da izraža dovršnost ali nedovršnost; vid
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspergíl -a m (ȋ) rel. priprava za kropljenje z blagoslovljeno vodo; kropilo: kovinski aspergil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspidístra -e ž (ȋ) vrtn. sobna rastlina z velikimi suličastimi listi, Aspidistra elatior
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspirácija -e ž (á) nav. mn., knjiž. prizadevanje za kaj; težnja, želja: uresničili so svoje politične aspiracije;
visoke aspiracije;
imperialistične, nacionalistične aspiracije;
kulturne, umetniške aspiracije;
tuje aspiracije po naši zemlji
♦ lingv. izgovor zapornikov z močnim izdihom, pridih; med. izsesavanje; vsesavanje; teh. izsesavanje vlažnega, prašnega zraka iz strojev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspirátor -ja m (ȃ) teh. priprava za izsesavanje ali vsesavanje, zlasti zraka: z aspiratorjem izsesati gnoj;
z aspiratorjem čistiti žito / aspirator za čiščenje preprog
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aspirín -a m (ȋ) zdravilo proti prehladu in bolečinam: proti glavobolu je jemal aspirin;
škatlica aspirina / pog. vzel je dva aspirina z vodo dve tableti aspirina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
asténičen -čna -o prid. (ẹ́) med. telesno slab, slaboten: asteničen človek / astenični tip tip z dolgim telesom, ozkim prsnim košem in dolgimi, suhimi udi; pren., ekspr. astenična poezija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ástma -e ž (ȃ) bolezen z napadi krčevitega dušenja, naduha: ima hudo astmo
♦ med. bronhialna, srčna astma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ástra -e ž (ȃ) vrtna rastlina z raznobarvnimi cveti: vrt je bil poln belih, rdečih in modrih aster;
gredica z astrami in dalijami
♦ bot. alpska astra alpska rastlina z modrimi cveti, Aster alpinus
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astroláb tudi astrolábij -a m (ȃ; á) astr., nekdaj priprava za merjenje kotnih razdalj na nebu: z astrolabom ugotoviti geografsko širino / astrolab s prizmo tej pripravi podoben instrument
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astrológ -a m (ọ̑) kdor se ukvarja z astrologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astrologíja -e ž (ȋ) prerokovanje človekove usode iz (položaja) zvezd: ukvarjal se je z astrologijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astrológinja -e ž, člov. (ọ̑) ženska, ki se ukvarja z astrologijo: Prijateljica astrologinja mi je zadnjič omenila, da se je pri njej oglasilo kar nekaj strank, ki jih nikoli ne bi pričakovala E (↑)astrológ
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astronávt -a m (ȃ) kdor je usposobljen za vesoljske polete, vesoljec: poleti astronavtov;
izstrelili so vesoljsko ladjo z dvema astronavtoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astronávtski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na astronavte ali astronavtiko: astronavtska obleka / astronavtska znanost / knjige z astronavtsko fantastiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astronomíja -e ž (ȋ) znanost, ki raziskuje nebesna telesa; zvezdoslovje, zvezdoznanstvo: dognanja astronomije
♦ astr. sferna astronomija ki se ukvarja z določanjem prave in navidezne lege nebesnih teles
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
astronómski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na astronome ali astronomijo, zvezdosloven: astronomski observatorij; astronomska opazovanja / astronomska navigacija veda o določanju položaja ladje, letala z opazovanjem nebesnih teles
♦ astr. astronomska enota povprečna razdalja Zemlje od Sonca; astronomska jesen doba od jesenskega enakonočja do zimskega sončnega obrata; astronomska širina kotna razdalja nebesnega telesa od ekliptike; fiz. astronomski daljnogled - 2. ekspr., navadno v zvezi s cena, številka zelo visok, pretiran: v tej restavraciji so astronomske cene; stroški so dosegli že astronomske številke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atamán -a m (ȃ) - 1. v carski Rusiji izvoljeni poveljnik kozaške vojske: najbolj so se izkazali kozaki z atamanom
- 2. redko poglavar, poveljnik sploh: ataman razbojnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
àtektónski -a -o prid. (ȁ-ọ̑) arhit. oblikovan v navideznem nasprotju z zakonitostmi gradnje: atektonski lok / atektonski rokokojski ornament
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
átila -e ž (ȃ) nekdaj kratka suknja, okrašena z vrvicami, zlasti huzarska: odložil je atilo in sedel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atlánt2 -a m (ā) um. kip močnega moškega, ki podpira razne stavbne elemente: balkon podpirajo orjaški atlanti;
portal palače z dvema atlantoma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
átlasen -sna -o prid. (ā) ki je iz atlasa: dolgi atlasni zastori;
atlasna domača halja;
bila je v beli atlasni obleki;
stol z atlasno prevleko / atlasna polt; pes z atlasno belo dlako
♦ tekst. atlasna vezava tkanine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atól -a m (ọ̑) koralni otok obročaste oblike z laguno v sredi: atoli Pacifika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atomizátor -ja m (ȃ) agr. priprava, ki razprši škropivo na zelo drobne kapljice, meglilnik: škropiti sadno drevje z atomizatorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atráktor -ja m (á) 1. kar kaj privlači, priteguje: atraktor za ribolov; Pomembno je ustaviti izseljevanje ljudi iz regionalnih središč in postaviti atraktorje, ki jih bodo privabljali 2. astron. objekt, ki privlači, deluje gravitacijsko: Celoten skupek galaksij Devica skupaj z nami se giblje s povprečno hitrostjo več 100 km/s v smeri velikanske koncentracije mase, ki ji astronomi pravijo veliki atraktor E ← agl. attractor, nem. Attraktor iz tvor. od lat. ad trahere 'privlačiti'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
atribút -a m (ȗ) - 1. značilen spremni pojav: gledališče, glasba, muzeji so atributi mesta; idejna borba z vsemi svojimi atributi, gospodarskimi, političnimi in družbenimi
// oznaka, vzdevek: lastiti si atribut izvirnosti; prisvajati si atribute božanstva - 2. za osebo ali stvar značilen predmet: pisan cekar je folklorni atribut; mučeniški, svetniški atributi; žezlo je atribut oblasti
♦ filoz. bistvena, neodtujljiva lastnost predmeta ali pojava; lingv. prilastek
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avanzírati -am dov. in nedov. (ȋ) zastar. preiti, biti povišan z nižjega službenega mesta na višje; napredovati: ali je že avanziral;
avanzirati v praporščaka;
avanziral je za prvega delavca
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avanzmá -ja m (ȃ) zastar. prehod, povišanje z nižjega službenega mesta na višje; napredovanje: končno je dočakal avanzma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávatar -ja m (ȃ) 1. živ., v hinduizmu utelešenje božanstva: Zanj milijoni po vsem svetu verjamejo, da je avatar 2. rač. ikona, lik, ki predstavlja uporabnika računalniške igre, spletnega foruma: Nekateri uporabniki svojemu avatarju z grafičnim oblikovalnikom nadenejo podobo, ki je njihovo – po navadi nekoliko olepševalno – ogledalo E ← agl. avatar ← stind. avatāra- 'inkarnacija', prvotneje 'sestop'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávba -e ž (ȃ) etn. žensko pokrivalo gorenjske ljudske noše z okroglim oglavjem in bogato vezenino nad čelom: na glavi je imela visoko avbo;
ženske v avbah in pečah // glavi se prilegajoče žensko pokrivalo: v slaščičarni je streglo dekle z belo avbo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avbriécija -e ž (ẹ́) vrtn. pritlikava, blazinasta trajnica z raznobarvnimi cveti, Aubrietia: v alpinetumu so rastle tudi avbriecije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávdiokaséta -e [au̯dijokaseta] ž (ȃ-ẹ̑) priprava za snemanje zvoka s trajno nameščenima kolutoma, na katerih je navit magnetofonski trak: posneti na avdiokaseto; Podobno, kot je plošča CD z večjo kakovostjo in obstojnostjo nadomestila avdiokaseto, je bil standard DVD že od samega začetka zasnovan kot nov univerzalni nosilec videoposnetkov, ki bi nadomestil videokasete E ← nem. Audiokassette iz (↑)avdio... + (↑)kaséta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávdioknjíga -e [au̯dijoknjiga] ž (ȃ-í) obsežnejše literarno besedilo, ki je posneto na nosilec zvoka, navadno na CD-ploščo: izdajati avdioknjige; Na trgu je čedalje več digitalnih in avdioknjig, lahko pa si jih kar sami naložimo z interneta E (↑)avdio... + (↑)knjíga
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avdiométer -tra m (ẹ̄) priprava za merjenje slušnih zmogljivosti ušesa: ugotoviti stopnjo naglušnosti z avdiometrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávdion -a m (ȃ) elektr. radijski sprejemnik z eno elektronko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávdiovizuálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ) nanašajoč se na dojemanje z vidom in sluhom: avdiovizualni pripomočki v šoli / za nazoren pouk uporabljajo avdiovizualno metodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávemaríja -e ž (ā-ȋ) rel. zvonjenje zvečer v čast Mariji: ob avemariji mora biti doma / avemarijo zvoni // molitev z začetkom: Zdrava Marija; zdravamarija: začela je moliti avemarijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aveníja -e ž (ȋ) široka velemestna cesta z drevesi na obeh straneh: šla sta navzdol po aveniji;
široka avenija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
averoízem -zma m (ī) filoz. srednjeveška arabska filozofska smer, ki odreka duši nesmrtnost: seznanil se je z arabsko filozofijo in je širil averoizem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aviácija -e ž (á) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z letali; letalstvo: civilna aviacija / na gorskem reševalnem tečaju je sodelovala tudi aviacija / odločil se je za aviacijo letalski poklic // voj. rod vojske, določen za tako dejavnost: jugoslovanska aviacija in mornarica; oficir pri aviaciji
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aviátik -a m (á) kdor je usposobljen za ravnanje z letalom; letalec: nekdanji aviatik // kdor je v letalski službi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aviátika -e ž (á) veda o letenju z letali, letalstvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avión -a m (ọ̑) motorno zračno vozilo, težje od zraka; letalo: avion kroži, pristane;
sestrelili so več sovražnih avionov;
odleteti z avionom;
dvomotorni avion
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
aviónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na avion; letalski: avionski motor, radar / avionska pošiljka; poslati pismo z avionsko pošto / avionski posnetek
♦ les. avionski les smrekov les počasne rasti in brez grč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
áviotranspórt -a m (ȃ-ọ̑) transport z letali: aviotransport narašča
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávkcijski -a -o in avkcíjski -a -o prid. (á; ȋ) ki se nanaša na avkcijo: avkcijska prodaja; avkcijsko trgovanje E (↑)ávkcijaávkcijska híša -e -e in avkcíjska -e ž (á, í; ȋ)
podjetje, ustanova, ki se ukvarja z organizacijo dražb: Če zbiralec kupi arheološko najdbo pri avkcijski hiši ali trgovcu, zanjo gotovo dobi račun, s čimer lahko dokaže izvor tega predmeta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávrični -a -o prid. (ȃ) ki je v zvezi z avro: Računalnik z beleženjem majhnih drobcev avričnih vibracij s posebnim programom izriše avro okrog vsega telesa E ← agl. auric, nem. aurisch iz ↑ávra
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avríkelj -klja m (í) bot. prijetno dišeča, trobentici podobna gorska rastlina z rumenimi cveti, Primula auricula
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávstromarksízem -zma m (ȃ-ī) politična smer avstrijskih socialistov v začetku 20. stoletja, zlasti v zvezi z narodnim vprašanjem: ideolog, teoretik avstromarksizma / zavzeti stališče avstromarksizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avténtičen -čna -o prid. (ẹ́) - 1. ki izvira od avtorja; pristen, izviren: avtentičen podpis, rokopis, spis; izvod ni avtentičen, ker je ponekod popravljen; avtentično besedilo / film bodo snemali na avtentičnem terenu
// ki mu je verjeti, verodostojen: avtentični dokaz; avtentično poročilo o nesreči - 2. ki se ujema z originalom; natančen, točen: avtentičen prepis pogodbe; avtentičen prevod
♦ jur. avtentična listina; avtentična razlaga zakona razlaga, ki jo da zakonodajalec ali organ, ki je za to pooblaščen; muz. avtentična kadenca zveza dominantnega akorda s toničnim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávto -a m (ȃ) avtomobil: voziti avto;
sesti v avto;
otrok je pritekel pred avto;
gasilski, škropilni avto;
poklicali so rešilni avto;
osebni, tovorni, vojaški avto
♦ rad. reportažni avto z aparaturo za radijsko ali televizijsko snemanje // osebni avtomobil: spet ima nov avto; karamboliran avto prodam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avto...1 ali ávto... prvi del zloženk (ȃ) nanašajoč se na avtomobil ali avtomobilizem- a) s tujko v drugem delu: avtodrezina, avtofurgon, avtomontaža, avtostopar, avtostrada
- b) z domačo besedo v drugem delu: avtocesta in avto cesta, avtoprevoznik in avto prevoznik
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtoalármni -a -o prid. (ȃ-ȃ) ki je v zvezi z avtoalarmom: avtoalarmna naprava; Avtoalarmni sistem je nepogrešljiv dodatek vašega avtomobila E ↑ávtoalárm
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtobómba -e ž (ȃ-ọ̑) avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtomobil bomba: V mestu je eksplodirala avtobomba E (↑)avto…1 + (↑)bómba
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtocamping in ávtokámping -a [prva oblika ávtokêm- tudi ávtokám-] m (ȃ-ȇ; ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili; avtokamp: restavracijo bodo postavili v bližini avtocampinga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtocésta in ávto césta -e ž (ȃ-ẹ́) cesta z najmanj dvema pasovoma v vsako smer in po sredi predeljena: graditi avtocesto;
zapeljati z avtoceste // široka cesta, določena za avtomobilski promet: vzdrževanje avtoceste Ljubljana-Zagreb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtocéstni -a -o prid. (ȃ-ẹ̑) ki je v zvezi z avtocesto: avtocestni odsek; avtocestna povezava; Zaradi vse večjega prometa na vseh glavnih smereh je treba pospešiti gradnjo avtocestnega omrežja E (↑)ávtocésta
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtocistêrna -e ž (ȃ-ȇ) tovorni avtomobil s cisterno: gasilsko društvo je kupilo novo avtocisterno;
nafto so pripeljali z avtocisterno;
avtocisterna s prikolico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtodóm in ávto dóm -a m (ȃ-ọ̑) tur. avtomobil, namenjen tudi bivanju: odpeljati se na počitnice z avtodomom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtodvigálo -a s (ȃ-á) naprava ali priprava za dviganje in navadno tudi prenašanje bremen, nameščena na tovornjaku: voziti avtodvigalo; tovornjak avtodvigalo; delovna košara avtodvigala; Gasilci so morali vozilo najprej dobro pritrditi, šele nato so ga lahko z avtodvigalom postavili nazaj na trdna tla E (↑)avto…1 + (↑)dvigálo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtoeléktričar -ja m (ȃ-ẹ̑) kdor se poklicno ukvarja z električnimi napravami v avtomobilih: visoko kvalificiran avtoelektričar
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtofurgón -a m (ȃ-ọ̑) zaprt avtomobil za prevoz blaga, zlasti živil: razvažati kruh z avtofurgonom // zaprt avtomobil za prevoz mrličev, mrliški voz: krsto so položili v avtofurgon
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtogól -a m (ȃ-ọ̑) šport. gol, dan svojemu moštvu: avtogol je porazno vplival na moštvo;
izgubili so z avtogolom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtokámp in ávtocámp -a [-kamp] m (ȃ-ȃ) kamp, prostor za turiste z avtomobili: v mestu je tudi avtokamp;
prehoden avtokamp
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomát -a m (ȃ) - 1. tehnična naprava, stroj, ki opravlja delo brez človekovega sodelovanja: zastarele stroje v tovarni so zamenjali avtomati; steklenice polnijo z avtomati; elektronski avtomat; računski, telefonski avtomat; avtomat za zavijanje cigaret; z namestitvijo avtomatov se je produkcija zelo zvišala; dela kakor avtomat brez prestanka, enakomerno; brez misli in volje, mehanično
♦ voj. brzostrelka
// aparat, ki kaj da ali naredi, če se spusti vanj kovanec: avtomat je prazen, ne dela; avtomat je igral stare popevke; restavracija ima poleg rulet tudi igralne avtomate; ob vhodu v trgovino visita dva avtomata za bonbone; avtomat za vozovnice, znamke - 2. slabš. kdor ravna ali kaj dela brez sodelovanja volje, zavesti: razmere so naredile iz njih avtomate / osebe njegovega romana so brezdušni avtomati
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomátik -a m (á) vozilo z avtomatskim menjalnikom: Zame je bilo nekoliko nenavadno, ker je dvosed in avtomatik, ki ga še nisem vozila E ← agl. automatic iz (↑)avtomátičen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomátika -e ž (á) teh. sistem avtomatskih naprav: elektronska avtomatika;
avtomatika za kontrolo plinov / kamera je opremljena z avtomatiko za osvetlitev avtomatsko napravo // veda o avtomatizaciji: inštitut za elektroniko in avtomatiko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomatizírati -am dov. in nedov. (ȋ) - 1. uvesti avtomate, opremiti z avtomati: avtomatizirati telefonski promet; v tovarni so večino strojev avtomatizirali; proizvodnja nekaterih predmetov se je že zelo avtomatizirala / avtomatizirati poslovanje
- 2. s ponavljanjem povzročiti, da kaj poteka brez sodelovanja volje, zavesti: avtomatizirati gibe / skakalec naj pazi, da napake ne bo avtomatiziral
avtomatizíran -a -o: avtomatizirana bencinska črpalka; postavili so nove avtomatizirane naprave
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomátka -e ž (ȃ) redko avtomatska puška, brzostrelka: četa borcev z avtomatkami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomátski -a -o prid. (ȃ) - 1. nanašajoč se na avtomate ali avtomatizirane naprave, samodejen: avtomatski aparat, radijski oddajnik; avtomatski pralni stroj / avtomatski bife; avtomatska telefonska centrala; zgradili so novo avtomatsko pekarno; avtomatska meteorološka postaja
♦ aer. avtomatski pilot avtopilot; voj. avtomatska puška; avtomatsko orožje orožje, ki se samo polni in prazni in strelja zlasti v rafalih - 2. ki poteka brez sodelovanja človekove volje, zavesti: avtomatski gibi; svoje delo opravlja z avtomatskimi kretnjami
avtomátsko prisl.: stroj avtomatsko sešteva in odšteva; vprašanja je zastavljal čisto avtomatsko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomobíl -a m (ȋ) cestno motorno vozilo z navadno štirimi kolesi: izdelovati, popravljati avtomobile;
avtomobil znamke Fiat;
avtomobil s prikolico;
ličar avtomobilov;
montaža avtomobilov / dostavni, osebni, poltovorni, rešilni, tovorni avtomobil
♦ voj. oklopni avtomobil z jeklenim oklepom in z orožjem; žel. progovni avtomobil ki vozi po tirnicah // osebni avtomobil: peljati se z avtomobilom na izlet; dirkalni, dvosedežni, športni avtomobil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomobílSSKJ -a m (ȋ) avtomobíl bómba -a -e m (ȋ, ọ̑)
avtomobil z razstrelivom, ki eksplodira kakor bomba; avtobomba: eksplozija avtomobila bombe; Na tržnici je razneslo avtomobil bombo
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomobílček -čka m (ȋ) - 1. nav. ekspr. manjšalnica od avtomobil: po klancu se je podil v svojem rdečem avtomobilčku; poltovorni avtomobilčki
- 2. igrača, ki predstavlja avtomobil: sredi kuhinje je navijal avtomobilček / deček je sedel v avtomobilček in ga hitel poganjati z nogami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomobilístični -a -o prid. (í) ki je v zvezi z avtomobilisti ali avtomobili in njihovo uporabo: avtomobilistični šport; avtomobilistična revija; avtomobilistično prvenstvo; Slovenska avtomobilistična posadka je po previdnem začetku prvi dan relija končala na 32. mestu E (↑)avtomobilíst
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtomobilízem -zma m (ī) kar je v zvezi z avtomobili ali z njihovo uporabo: avtomobilizem spreminja način življenja;
kampiranje se je razmahnilo zaradi avtomobilizma;
športni avtomobilizem;
razvoj avtomobilizma
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtoodpàd -áda m (ȃ-ȁ ȃ-á) 1. prostor, namenjen za zbiranje izrabljenih avtomobilov: Avtomobilske tablice bi morale ostati na vozilu, vse dokler tega ne reciklirajo ali odpeljejo na avtoodpad 2. podjetje, obrat, ki se ukvarja z zbiranjem in razgradnjo izrabljenih avtomobilov: zasebni avtoodpad; Pravilnik, po katerem bodo avtoodpadi lahko še naprej odkupovali izrabljena in poškodovana vozila, bo pripravljen v slabem mesecu E (↑)avto…1 + (↑)odpàd
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtopodjétje in ávto podjétje -a s (ȃ-ẹ̑) podjetje za prevoz z avtomobili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtoprevózništvo in ávto prevózništvo -a s (ȃ-ọ̑) podjetje za prevoz potnikov ali blaga z avtomobili: mestno avtoprevozništvo ima tudi svojo delavnico // dejavnost avtoprevoznikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtopromèt in ávto promèt -éta m (ȃ-ȅ ȃ-ẹ́) avtomobilski promet: z dograditvijo avtoceste bo omogočen večji avtopromet / Avtopromet Kranj je odprl še eno redno avtobusno progo avtobusno podjetje
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtopsíja -e ž (ȋ) - 1. knjiž. neposredno ogledovanje, opazovanje: knjigo pozna iz avtopsije; orisati stanje na podlagi avtopsije
- 2. med. preiskovanje trupla, navadno z raztelešenjem: opraviti avtopsijo; pri avtopsiji so ugotovili smrt zaradi zastrupitve; avtopsija trupla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtorski -a -o prid. (ā) nanašajoč se na avtorje: avtorske korekture;
objava avtorskega dela / avtorski honorar; avtorska pogodba / avtorska agencija ustanova, ki se ukvarja z zastopanjem in posredovanjem avtorskih pravic
♦ biblio. avtorsko kazalo kazalo, urejeno po imenih avtorjev; jur. avtorske pravice po mednarodnih predpisih določeno avtorjevo lastništvo pravic; avtorsko pravo pravo, ki ureja pravice avtorjev; tisk. avtorska pola enota za merjenje obsega avtorskega dela zaradi obračuna honorarja, trideset tisoč grafičnih znakov; zal. avtorski izvodi izvodi, ki jih dobi avtor ob izidu svojega dela zastonj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtosterílni -a -o prid. (ȃ-ȋ) bot. ki se oplodi samo z navzkrižnim opraševanjem med različnimi sortami: Večina sort je avtosterilnih, zato mora biti v nasadu več sort, ki cvetijo sočasno, da pride do navzkrižnega opraševanja E ← nlat. autosterilis iz (↑)avto…2 + (↑)sterílen
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtostòp -ópa m (ȃ-ȍ ȃ-ọ̄) zastonjska vožnja z avtomobilom, katerega voznik ustavi na prosilčev znak: v stiski si je pomagal z avtostopom;
potovati z avtostopom;
žarg. iti na avtostop;
neskl. pril.: močno se je razvilo avtostop potovanje;
prisl.: peljati se avtostop
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtostópar tudi ávtoštópar -ja m (ȃ-ọ̑) kdor potuje z avtostopom: avtostopar je stal ob cesti;
med potjo je pobral dva avtostoparja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtosugestíja -e ž (ȃ-ȋ) sugestija samemu sebi: uspeh je dosegel z veliko mero avtosugestije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtošóla in ávto šóla -e ž (ȃ-ọ̑) šola za učenje vožnje z avtomobilom: obiskuje avtošolo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtotáksi -ja m (ȃ-ȃ) osebni avtomobil z voznikom, ki se najame za krajše prevoze; taksi: najeti, poklicati avtotaksi;
pripeljati se z avtotaksijem / sesti v avtotaksi; neskl. pril.: organizirali bodo avtotaksi službo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtotipíja -e ž (ȋ) tisk. tehnika visokega tiska z rastrskim klišejem: avtotipija je v reprodukcijah najpogosteje rabljena / v knjigi je razmeroma dosti avtotipij odtisov v tej tehniki // kliše, ki izkazuje poltone; rastrski kliše
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtotransfúzija -e in ávtotransfuzíja -e ž (ȃ-ú; á-ȋ) med. nadomeščanje izgube krvi z lastno: Pri nekaterih vnaprej predvidenih operacijah, zlasti ortopedskih, je mogoča avtotransfuzija, kar pomeni, da bolniku naprej odvzamejo kri in mu jo ob posegu vrnejo E ← nlat. autotransfusio iz (↑)avto…2 + (↑)transfuzíja
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ávtotranspórt -a m (ȃ-ọ̑) transport z avtomobili
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
avtotrófen -fna -o prid. (ọ̑) biol. ki se hrani samo z anorganskimi snovmi: avtotrofni organizem;
avtotrofna rastlina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
azaléja -e ž (ẹ̑) okrasna zimzelena grmičasta rastlina z belimi, rumenimi ali rdečimi cveti: na vrtu imajo belo cvetoče azaleje;
semenarna je uvozila večjo količino lončnih azalej
♦ bot. alpska azaleja pritlična gorska grmičasta rastlina z zimzelenimi listi, Loiseleuria procumbens; pontska azaleja zelo redka grmičasta rastlina z rumenimi cveti v gostih šopih, Rhododendron luteum
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
azbést -a m (ẹ̑) snov iz nezgorljivih azbestnih vlaken in nezgorljivega vezilnega materiala: obložiti z azbestom;
zaščitna obleka iz azbesta // min. vlaknati različek serpentina ali amfibola: serpentinov azbest; naravne zaloge azbesta
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
azbestóza -e ž (ọ̑) med. bolezen zaradi nabiranja azbestnih vlaken v pljučih: oboleti za azbestozo; Z neozdravljivo azbestozo že od julija čaka na odgovor uradnikov z ministrstva za delo, da bi se smel predčasno upokojiti E ← nlat. asbestosis iz (↑)azbést
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
azílni -a -o prid. (ȋ) ki je v zvezi z azilanti ali azilom: azilni dom; azilni postopek; EU se azilne politike loteva na podlagi temeljnega vodila: vzpostavitev podobnih azilnih sistemov primerljivo visoke kvalitete v vseh državah članicah E (↑)azíl
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ažúr -a m (ȗ) obrt. okras, zlasti na perilu, ki nastane, če se nekatere niti potegnejo iz tkanine, druge pa obšijejo: perilo okrasiti, zarobiti z ažurom;
prt z ažurom
♦ tekst. tkanina v vezavi, ki daje luknjičav videz; neskl. pril.: ažur stroj
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ažúren2 -rna -o prid. (ȗ) nanašajoč se na ažur: ažurni rob perila / prišiti rob z ažurnim vbodom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
ažurírati2 -am nedov. in dov. (ȋ) obrt. krasiti, robiti z ažurom, mrežiti: ažurirati prtažuríran -a -o: dobila je v dar šest ažuriranih robcev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
b [bé in bə̀] m neskl., tudi sklonljivo, zlasti v izgovoru, b béja tudi b-ja (ẹ̄; ə̏) druga črka slovenske abecede: napiši b;
mali b / kot nadomestilo za ime osebe A je dal B polovico zneska // soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči b
● če si rekel a, reci tudi b nadaljuj; povej vse
♦ lit. rima aabb zaporedna rima; mat. 2a + 3bb neskl. pril. drugi po vrsti: točka b potrebuje razlage / 1. b razred / hotel B kategorije
♦ gled. abonma reda B; med. vitamin B in B vitamin; muz. ton b za polton znižani ton h; B-dur durov tonovski način z dvema nižajema; b-mol molov tonovski način s petimi nižaji; šah. kmet na b-liniji v drugi navpični vrsti z leve strani
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábica -e ž (á) - 1. stara mati: dedek in babica
// zastar. stara ženska: Rekši se Smuk vzdigne s praga in korači stari babici naproti (J. Jurčič) - 2. pomočnica pri porodih: diplomirana, izprašana, občinska babica; pren., šalj. bil je za babico pri ustanovitvi društva
● veliko babic — kilav otrok kjer sodeluje preveč ljudi, ni pravega uspeha - 3. zastar. (živalska) samica, navadno ptica: babica leže jajčka
- 4. zgornji del klepalnika: položil je srp na babico
- 5. poljud. del manjše priprave za zapenjanje ali vtikanje: kaveljček in babica pri zaponki, zapencu; dedec in babica pri tečaju
♦ zool. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami, Noemacheilus barbatulus; pisana obrežna morska ribica, Blennius
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
babičevánje -a s (ȃ) redko opravljanje babiškega poklica; babištvo: ukvarjala se je z babičevanjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
babilónski -a -o prid. (ọ̑) - 1. nanašajoč se na Babilonce ali Babilon: babilonska kultura; babilonska klinopisna pisava
● babilonski stolp po bibliji stolp, ki naj bi segal do neba; babilonska sužnost sedemdesetletno izgnanstvo Izraelcev v Babilonu
// star., kot luteranska psovka za katoličane nesramen, razuzdan: vlačuga babilonska; prase babilonsko - 2. ekspr., v zvezi z zmešnjava, zmeda zelo velik: vladala je prava babilonska zmešnjava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábištvo -a s (ā) nauk o pomoči pri porodu: napredek na področju babištva // opravljanje babiškega poklica: preživljala se je z babištvom / izučila se je babištva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bábiti se -im se nedov. (á ȃ) slabš., redko družiti se z ženskami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
babúza -e ž (ū) zastar. babura: Še ne zmeni se babuza, ko pred njo obstojim in jo začnem z očmi meriti (S. Jenko)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
babyphone -na cit. [bêjbifón] m (ȇ-ọ̑) priprava za zaznavanje zvokov v prostoru z otrokom in njihovo prenašanje v drug prostor; elektronska varuška: Sedim v kuhinji in berem, ko se babyphone nenadoma oglasi E ← nem. Babyfon iz agl. baby 'dojenček' + phone 'telefon'
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
báchovski -a -o [bah-] prid. (ȃ) tak kot pri Bachu: bachovska zvočnost skladbe
♦ muz. bachovska trobenta manjša trobenta z visoko ležečim tonskim obsegom za izvajanje zlasti baročnih skladb
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bádavec -vca m (ā) bot. rastlina z drobnimi cveti v socvetjih in s kaveljčastimi plodovi, Xanthium
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bádminton -a m (ȃ) športna igra z loparji in kroglico s perjem, perjanica: igrati badminton
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
badmintoníst -a m, člov. (ȋ) športnik, ki se ukvarja z badmintonom: Ruski, japonski in angleški badmintonisti so še enkrat potrdili, da so velesila v tem športu, saj so zmagali v vseh petih konkurencah E (↑)bádminton
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
báger -gra tudi -ja m (á) teh. stroj za izkopavanje in nakladanje zemeljskega materiala: delati z bagrom;
grabežni, parni, žlični bager // navt. naprava za čiščenje in poglabljanje plovnih poti: sesalni bager
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bágrati -am nedov. (ā) teh. izkopavati in nakladati zemeljski material z bagrom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bagríst in bageríst -a m (ȋ) kdor dela z bagrom: tečaj za bagriste
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
báhati se -am se in baháti se -ám se nedov. (á; á ȃ) čez mero se hvaliti: ta človek se rad baha;
baha se, da ima vsega dovolj;
bahati se z zmagami / baha se s svojimi predniki // postavljati se, ponašati se: kupila si je klobuk, da bi se bahala pred drugimi; zastar. na gostiji so bahali z vinom
● bahati se s pavjim perjem s čim tujim
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájanica -e ž (ā) šiba za iskanje vode, predmetov pod zemljo: z bajanico je iskal vodo / čarovna bajanica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájaničar -ja m (ā) kdor zna ravnati z bajanico: bajaničar išče vodo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájaništvo -a s (ā) iskanje z bajanico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájar in bájer -ja m (ȃ) pog. večja kotanja z vodo, ribnik: otroci so se podili okoli bajarja in spuščali po njem ladjice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bajonét -a m (ẹ̑) vojaško bodalo: prebosti z bajonetom;
bajoneti na puškah so se zabliskali;
vojaki z nasajenimi bajoneti;
pren. Na njenih [bivše jugoslovanske armade] bajonetih je slonela protiljudska stavba stare Jugoslavije (B. Kidrič)
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájs -a m, člov. (ȃ) ekspr. debel človek; bajsi: Prej je bil zmeraj bajs ali še kaj zraven, zdaj je prvič sprejet kot človek z imenom E verjetno iz (↑)bás
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájta -e ž (ȃ) - 1. majhna, preprosta hiša: postaviti si bajto; delavska, lesena bajta
// zelo majhno posestvo: priženil se je na bajto - 2. zasilno, občasno prebivališče: oglarska, planšarska bajta
- 3. pog. hiša: sedaj ne utegne, ker zida bajto; v tej ulici so same imenitne bajte
- 4. žarg., v zvezi stara bajta študent z mnogo semestri: stare bajte in bruci; on je že stara bajta / kot nagovor za dolgoletnega znanca kako ti gre, stara bajta?
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bajtaríja -e ž (ȋ) zelo majhno posestvo: prišla je z bajtarije na kmetijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájtarka -e ž (ȃ) bajtarica ali bajtarjeva hči: oženil se je z bajtarko
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájtati -am nedov. (ȃ) zastar. med gradnjo pažiti, podpirati z lesom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bájtni -a -o prid. (ȃ) rač. ki je v zvezi z bajtom: Navidezni stroj stoji za vsakim bajtnim ukazom in lahko programom po potrebi prepreči dostop do nekaterih sistemskih virov E ↑bájt
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakaláver -vra m (ā) nekdaj naslov človeka z najnižjo stopnjo akademske izobrazbe: bakalaver svobodnih znanosti
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakelíten -tna -o prid. (ȋ) ki je iz bakelita: pokrovka z bakelitnim gumbom;
bakelitni izdelki / bakelitna masa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakhántka tudi bakántka -e ž (ā) pri starih Grkih udeleženka sprevoda na čast boga Bakha: bakhantke z venci;
ples bakhantov in bakhantk
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakláda -e ž (ȃ) sprevod z baklami: za praznik so priredili baklado
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakláti -ám nedov. (á ȃ) goreti z močnim, zaganjajočim se plamenom: grmada pošastno bakla
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakláva -e ž (ȃ) orientalsko orehovo pecivo, polito z medom ali s sladkorjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakrén -a -o prid. (ẹ̄) - 1. ki je iz bakra: bakren novec; bakrena cev, pločevina, posoda, žica
- 2. po barvi podoben bakru: pijanček z bakrenim nosom; bakreni lasje
♦ arheol. bakrena doba prazgodovinska doba, ki je sledila mlajši kameni dobi
bakréno prisl.: sonce bakreno osvetljuje okno; bakreno rdeč obraz; bakreno rjave roke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bakrotísk -a m (ȋ) tisk. tehnika globokega tiska z bakrene plošče ali valja: tiskati v bakrotisku;
reprodukcije v bakrotisku
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bákrotiskár -ja m (ā-á) kdor se poklicno ukvarja z bakrotiskom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
baláda -e ž (ȃ) lit. lirsko-epska pesem z grozljivim, mračnim vzdušjem: ljudska, nordijska, moderna balada // muz. skladba baladnega značaja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
baládika -e ž (á) lit. baladni elementi, baladne značilnosti: baladika Pregljevih novel / pesnik je oblikoval motive z elementarno baladiko / slovenska baladika baladno pesništvo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balansírati in balancírati -am nedov. (ȋ) - 1. loviti ravnotežje: balansirati na ograji, po vrvi; balansira z rokami; pren. balansirati med dvema strankama
- 2. preh. držati v ravnotežju: natakar spretno balansira krožnike / med pogovorom je lahkotno balansirala s skodelico
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balansírka -e ž (ȋ) drog za vzdrževanje ravnotežja; ravnotežnica: vrvohodec z balansirko v rokah
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
baldahín -a m (ȋ) streha iz dragocene tkanine, nebo: cerkveni dostojanstvenik stopa pod baldahinom;
postelja, prestol z baldahinom;
pren. nebesni baldahin;
pod baldahinom vinske trte
♦ um. streha nad oltarji, nad kipi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
báldrijan -a m (ȃ) zdravilna rastlina z rožnatimi cveti, ki raste na vlažnih tleh: korenine baldrijana // tinktura iz te rastline: deset kapljic baldrijana
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
baléten -tna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na balet: opera z baletnimi vložki / nastopil je baletni ansambel; baletna plesalka; baletna skupina / baletni čeveljčki; hodi v baletno šolo
♦ kor. baletni mojster strokovni vodja baletne skupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balínarski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na balinarje ali balinanje: balinarsko prvenstvo / balinarski klub
♦ šport. balinarska steza prostor za balinanje, posut z drobnim peskom, dolg 27,50 m, širok 5 m
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balístika -e ž (í) veda o gibanju izstrelkov v zraku: ukvarjati se z balistiko / raketna balistika
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balkón -a m (ọ̑) ograjen pomol iz hišnega zidu, z vrati povezan z notranjimi prostori: sončiti se na balkonu;
soba z balkonom // prostor s stopničasto razporejenimi sedeži nad parterjem v dvorani: stranski balkon; sedel je v prvi vrsti balkona / pog. dobil je balkon balkonski sedež
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balkónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na balkon: balkonska ograja / balkonska soba soba z balkonom // balkonski sedeži
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bálneoterapíja -e ž (ȃ-ȋ) med. zdravljenje z zdravilnimi vodami ali zdravilnim blatom: balneoterapija želodčnega čira
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balón -a m (ọ̑) - 1. s plinom napolnjena okrogla naprava, lažja od zraka, za zračno plovbo: meteorološki, opazovalni, stratosferski, vodljivi balon; polet z balonom
// otroška igrača take oblike: napihniti balon - 2. velika trebušasta steklenica: opleteni baloni slivovke
♦ elektr. balon steklena bučka žarnice; med. gumijast balon balonasta priprava za vbrizgavanje ali pihanje; voj. zaporni baloni za oviro nizko napadajočim letalom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balónar -ja m (ọ̑) šport. športnik, ki leta z balonom: balonarja sta se dvignila tisoč metrov / društvo balonarjev
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balónarstvo -a s (ọ̑) dejavnost, ki je v zvezi z letenjem z baloni: Pred izumom letal je bilo balonarstvo edina panoga zrakoplovstva E (↑)balónar
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balonét -a m (ẹ̑) aer. z lahkim plinom napolnjen manjši balon v notranjosti večjega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na balon: balonski polet / balonska svila gosta impregnirana tkanina // balonski plašč plašč iz balonske svile
♦ avt. balonska pnevmatika pnevmatika z nizkim notranjim tlakom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balovína in bálovina -e ž (í; á) bot. trava kraških pašnikov z dolgimi resami v cvetih; bodalica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balustráda -e ž (ȃ) arhit. ograja iz modeliranih stebričkov: terasa je ograjena z balustrado iz rezanega kamna;
baročna balustrada;
stopnišča z balustradami
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balván -a m (ȃ) knjiž. velika, navadno osamljena skala: plezati čez balvane;
z mahom obrasel balvan
♦ geogr. večja, osamljena skala, ki jo je ledenik prinesel od drugod, samovnjak // velik kos kamnitega materiala: balvan marmorja
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bálzam -a m (ȃ) - 1. smola balzamovcev: iz dreves se cedi balzam; peruanski balzam
♦ kem. izcedek iz iglavcev
// zdravilo iz te smole: zdraviti z balzamom; balzam za rane - 2. knjiž. tolažba, uteha: njene besede so bile zanj pravi balzam
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balzamínka -e ž (ȋ) vrtn. vrtna rastlina z rdečkastimi cveti, Impatiens balsamina
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
balzamírati -am nedov. in dov. (ȋ) prepajati z balzamom ali podobnimi snovmi: balzamirati mrličabalzamíran -a -o: balzamirano truplo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bámbus -a m (ȃ) tropska ali subtropska rastlina z zelo visokim kolenčastim steblom: bambus za palice;
koča iz bambusa
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banánin -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na banano: bananin olupek / bananino mleko mleko z dodatkom banan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banánovec -vca m (ȃ) tropska rastlina z velikimi listi in užitnimi sadovi: gozd bananovcev in palm
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bánčniSSKJ -a -o prid. (ȃ) bánčna kártica -e -e ž (ȃ, ȃ)
plastična kartica z magnetnim trakom, vdelanim čipom ali obojim, ki se uporablja za brezgotovinsko poslovanje, dviganje in polaganje gotovine: ponarejena bančna kartica; ukradena bančna kartica; zloraba bančne kartice; Ponekod celo z bančno kartico ali s čekom, ki za porabnika pomeni takojšnjo obremenitev računa, trgovcu pa zagotavlja ustrezno hitro plačilo, ni bilo mogoče uveljavljati popusta
bánčni avtomát -ega -a m (ȃ, ȃ)
avtomatska elektronska naprava, s pomočjo katere imetnik določenih plačilnih kartic sam dviguje gotovino z bančnega računa in opravlja nekatere druge denarne posle; bankomatSSKJ: Vsestranskost bančnih avtomatov in omrežij danes omogoča, da gremo na čisto drug konec sveta brez vsakršne gotovine in jo še vedno lahko dobimo ob vsaki uri
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bánčnica -e ž, člov. (ȃ) 1. vodilna bančna uslužbenka: Finančne posle in izpraznjeno mesto v upravi je prevzela izkušena bančnica 2. ženska, ki dela na banki: Goljufivo bančnico so razkrinkali z notranjim sistemom revizije, ki so ga nekoliko spremenili, zato se je uslužbenka tudi ujela v zanko E (↑)bánčnik
Slovar novejšega besedja slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bánčništvo -a s (ȃ) gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z bančnimi posli: nacionalizacija industrije in bančništva;
razvoj bančništva / izuriti se v bančništvu bančniškem poklicu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banderílja tudi banderíla -e ž (ȋ) z zastavicami okrašeno kopje za bikoborbo: zabadati banderilje biku v vrat
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banderiljêro tudi banderilêro -a m (ȇ) zlasti v španskem okolju bikoborec, oborožen z banderiljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
bandêro -a s (é) cerkvena zastava na prečnem drogu z verskimi simboli: bandera vihrajo;
fantje so nosili rdeče farno bandero;
procesija z banderi // star. zastava: bandero tolminskega grofa
● ekspr. ta razred nosi bandero v enojkah ima največ enojk med vsemi razredi
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banderóla -e ž (ọ̑) - 1. um. trak z besedilom na srednjeveških slikah ali kipih, napisni trak: prebrati napis na banderoli
- 2. biblio. ovoj s prejemnikovim naslovom na tiskovinah; pasica
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
banditízem -zma m (ī) pojavljanje band in njihova zločinska dejavnost, razbojništvo: široko razpredeno omrežje banditizma / to ni več huliganstvo, to je banditizem / velemestna mladina je že okužena z banditizmom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 27. 6. 2024.
Prikazanih je prvih 500 zadetkov od skupno 20519 zadetkov.