cíkel cíkla; in cíklus samostalnik moškega spola [cíkəl] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični cikel, citratni cikel, gorivni cikel, kombinirani cikel, Krebsov cikel, lunin cikel, Lunin cikel, menstruacijski cikel, menstrualni cikel, mesečni cikel, mešani cikel, ogljikov cikel, pojatveni cikel, sončni cikel ETIMOLOGIJA: ↑ciklus
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cíklus cíklusa; in cíkel samostalnik moškega spola [cíklus] 1. zaključena celota pojavov, procesov iz več predvidljivo spreminjajočih se oblik, faz, ki se navadno redno ponavlja
2. umetniško delo iz več dopolnjujočih se delov, ki tvorijo zaključeno celoto2.1. več tematsko povezanih nastopov, dogodkov, ki tvorijo zaključeno celoto
STALNE ZVEZE: celični ciklus, gorivni ciklus, kombinirani ciklus, Krebsov ciklus, lunin ciklus, Lunin ciklus, menstruacijski ciklus, menstrualni ciklus, mesečni ciklus, mešani ciklus, ogljikov ciklus, pojatveni ciklus, sončni ciklus, spolni ciklus ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklus in lat. cyclus iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
dresírati dresíram nedovršni glagol [dresírati] 1. z vadenjem, urjenjem delati, da žival postane vodljiva, ubogljiva in pridobi nekatere spretnosti1.1. ekspresivno z vztrajnim, načrtnim vzgajanjem, oblikovanjem delati, da kdo postane vodljiv, ubogljiv
2. iz gastronomije dajati živilu, jedi želeno obliko, zlasti za okrasitev
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. dressieren iz frc. dresser v pomenu ‛vaditi, uriti, dresirati’ in ‛oblikovati jed’ < vulglat. dirēctiāre ‛urejati, usmerjati’, iz lat. dīrēctus ‛naravnan, usmerjen’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spodjédati spodjédam nedovršni glagol [spodjédati] 1. z jedenjem, grizenjem spodnjega dela česa delati škodo, uničevati; SINONIMI: izpodjedati
2. s postopnim odnašanjem, odvzemanjem snovi, materiala od spodaj povzročati, da kaj postaja nestabilno, razpada; SINONIMI: izpodjedati
3. ekspresivno povzročati, da kaj postaja nestabilno, slabi, zlasti z neustreznim, neučinkovitim, preračunljivim delovanjem; SINONIMI: ekspresivno izpodjedati
ETIMOLOGIJA: ↑spodjesti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spodrívati spodrívam nedovršni glagol [spodrívati] 1. s svojo prostornino odstranjevati zlasti tekočino in zavzemati isti prostor; SINONIMI: izpodrivati
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spravljati koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasedati; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
3. ekspresivno začenjati se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodrivati
ETIMOLOGIJA: ↑izpodrivati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čístiti čístim nedovršni glagol [čístiti] 1. delati, povzročati, da kje ni več umazanije, odpadkov, neželenih snovi1.1. v obliki čistiti se postajati prost umazanije, odpadkov, neželenih snovi
1.2. odstranjevati neuporabne, neužitne dele hrane, živil
1.3. odstranjevati umazanijo, neželene snovi z dela telesa v skrbi za osebno higieno, urejenost
1.4. delati, povzročati, da je kaj brez česa odvečnega, nepotrebnega, neželenega sploh
FRAZEOLOGIJA: očistiti Avgijev hlev ETIMOLOGIJA: ↑čist
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti] 1. oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka1.1. ekspresivno povzročiti, da kdo pride pod vpliv, nadzor, v neugodno stanje, ki se ga ne more zlahka rešiti
2. v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje2.1. v obliki zapresti se, ekspresivno za dalj časa se zapreti sam vase, v ozek krog ljudi
2.2. v obliki zapresti se, ekspresivno z nepremišljenimi dejanji priti v neugodno stanje, iz katerega se ni mogoče zlahka rešiti
3. oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva3.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
3.2. ekspresivno reči, povedati z glasom, podobnim takemu zvoku
3.3. ekspresivno oddati ali začeti oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo ETIMOLOGIJA: ↑presti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
sivéti sivím nedovršni glagol [sivéti] 1. postajati siv1.1. dobivati sivo barvo las, dlak
ETIMOLOGIJA: ↑siv
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
balínati balínam nedovršni glagol [balínati] 1. ukvarjati se s športom, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo, navadno rekreativno, ljubiteljsko
2. ekspresivno delovati nepremišljeno, samovoljno, zlasti v svojo korist
ETIMOLOGIJA: ↑balin
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
betonírati betoníram nedovršni in dovršni glagol [betonírati] 1. delati, utrjevati kaj z vlivanjem, nanosom, vgradnjo betona
2. ekspresivno delati, da se česa ne da spreminjati
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz nem. betonieren, glej ↑beton
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
blógati blógam in blôgati blôgam nedovršni glagol [blógati] in [blôgati] objavljati besedila, slike, posnetke na spletnem mestu z namenom predstavljanja zlasti posameznikovih zanimanj, mnenj
ETIMOLOGIJA: ↑blog
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
bríti bríjem nedovršni glagol [bríti] 1. odstranjevati dlake z rezanjem tik ob koži
2. pihati tako, da se čuti hud, močen mraz
FRAZEOLOGIJA: briti norce (iz koga, iz česa, s kom, s čim) ETIMOLOGIJA: = cslov. briti, hrv., srb. brȉti, brȉjati, rus. brítь < pslov. *briti, sorodno s stind. bhrīṇā́ti ‛poškoduje, rani’, valiž. brwydr ‛boj’, iz ide. baze *bhrei̯H- ‛rezati, obdelovati z ostrim orodjem’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cedíti cedím nedovršni glagol [cedíti] 1. ločevati trdno snov od tekoče s pretakanjem skozi kaj luknjičastega, mrežastega; SINONIMI: precejati
2. v obliki cediti se teči počasi in v manjših količinah; SINONIMI: precejati
3. v obliki cediti se, ekspresivno biti prisoten, zlasti v večjih količinah3.1. v obliki cediti se, ekspresivno izražati pozitivno občutje, naklonjenost do koga, česa v veliki, pretirani meri; SINONIMI: ekspresivno mediti
FRAZEOLOGIJA: cediti sline (komu), cediti sline (ob kom, ob čem, po kom, po čem), med in mleko se cedita (komu) (kje), sline se cedijo komu (po kom, po čem, ob kom, ob čem) ETIMOLOGIJA: = cslov. cěditi (sę), hrv. cijéditi, rus. cedítь, češ. cedit < pslov. *cěditi, prvotno *‛čistiti, ločevati (tekočino od usedline)’, iz ide. *sḱhei̯d‑ ‛rezati, ločevati, cepiti’, iz česar je še latv. skaidît, litov. skíesti, gr. skhídzō, lat. scindere, stvnem. skeidan, nem. scheiden - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
cepetáti cepetám nedovršni glagol [cepetáti] 1. udarjati z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno izražati močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
2. ekspresivno hoditi, premikati se, navadno negotovo, v zadregi
3. ekspresivno nemirno se prestopati, zlasti zaradi mraza
4. ekspresivno zaostajati glede na povprečno, pričakovano stopnjo česa
ETIMOLOGIJA: ↑cepet - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
čebeláriti čebelárim nedovršni glagol [čebeláriti] in [čəbeláriti] gojiti čebele, zlasti z namenom pridobivanja čebeljih pridelkov
ETIMOLOGIJA: ↑čebelar
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
gobezdáti gobezdám nedovršni glagol [gobezdáti] slabšalno govoriti, navadno prekomerno, vsebinsko prazno, predrzno; SINONIMI: slabšalno gobcati
ETIMOLOGIJA: verjetno iz ↑gobec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
júriš júriša samostalnik moškega spola [júriš] 1. silovit vojaški napad iz neposredne bližine, zlasti za hitro uničevanje, osvajanje položajev
2. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za zmago, osvojitev točk v športu2.1. ekspresivno silovit, odločen napad v prizadevanju za kaj sploh
3. kot medmet uporablja se, ko govorec želi koga spodbuditi, pozvati k silovitemu napadu iz neposredne bližine
FRAZEOLOGIJA: iti na juriš, juriš na nebo, na juriš, vpiti na juriš ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. jùrīš iz tur. yürüyüş iz yürümek ‛iti, hoditi, napredovati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kákati kákam nedovršni glagol [kákati] evfemistično izločati odvečne snovi iz črevesja po prebavljanju
ETIMOLOGIJA: = nar. hrv. kàkati, rus. kákatь, češ. kakat < pslov. *kakati, imitativna beseda, tako kot nem. kacken, gr. kákkō, lat. cacāre, it. cacare - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kikiríkati kikiríkam nedovršni glagol [kikiríkati] 1. oglašati se z visokimi, zateglimi, predirljivimi glasovi, značilnimi za petelina
2. navadno slabšalno samozavestno, domišljavo govoriti, razpravljati o čem, napovedovati kaj, navadno z namenom pridobiti si naklonjenost, občudovanje
3. ekspresivno javno opozarjati na kaj, napovedovati kaj, navadno med prvimi
ETIMOLOGIJA: ↑kikiriki
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
klékljati klékljam nedovršni glagol [klékljati] izdelovati čipke s prepletanjem niti na več parih klekljev
ETIMOLOGIJA: verjetno iz imitativnega pslov. korena *klęk-, prim. srb. klȅčati ‛štikati, vesti, tkati brez čolnička’, ukr. kljačáty ‛plesti plot’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
krtáčiti krtáčim nedovršni glagol [kərtáčiti] 1. čistiti kaj s krtačo, ščetko1.1. česati, negovati telo s krtačo, ščetko
1.2. čistiti, česati žival s krtačo, ščetko
ETIMOLOGIJA: ↑krtača
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kvákati kvákam nedovršni glagol [kvákati] 1. oglašati se z nizkimi, odsekanimi, enakomernimi glasovi, značilnimi za žabo
2. slabšalno govoriti, zlasti prekomerno, nesmiselno in po nepotrebnem
3. slabšalno govoriti v pogovornem jeziku Ljubljane in njene okolice
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. kvákati, rus. kvákatь, češ. kvákat < pslov. *kvakati, iz onomatopeje kvak, ki posnema glas žabe - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mijávkati mijávkam nedovršni glagol [mijáu̯kati] 1. oglašati se z visokimi, zateglimi glasovi, značilnimi za mačko1.1. ekspresivno govoriti, oglašati se s temu podobnimi glasovi
2. slabšalno izražati nezadovoljstvo, nestrinjanje s čim
ETIMOLOGIJA: ↑mijav
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
obráščati obráščam nedovršni glagol [obráščati] 1. s svojo rastjo prihajati ali biti vse naokoli, po površini česa
2. v obliki obraščati se delati si nove poganjke
ETIMOLOGIJA: ↑obrasti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pesnikováti pesnikújem nedovršni glagol [pesnikováti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesniti
ETIMOLOGIJA: ↑pesnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
pésniti pésnim nedovršni glagol [pésniti] 2. slabšalno govoriti, pisati, zlasti kaj nepremišljenega, vsebinsko praznega, nesmiselnega; SINONIMI: slabšalno pesnikovati
ETIMOLOGIJA: iz pesen ‛pesem’ < pslov. *pěsnь iz ↑peti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
prêsti prêdem tudi présti prédem nedovršni glagol [prêsti] tudi [présti] 1. izdelovati nit s sukanjem, tanjšanjem kosmov1.1. delati pajčevino, ovoj s sukanjem, navijanjem posebnega izločka
2. oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva2.1. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob občutju ugodja, zadovoljstva
2.2. ekspresivno govoriti, pripovedovati z glasom, podobnim takemu zvoku
2.3. ekspresivno oddajati temu podoben zvok ob pravilnem, tekočem delovanju
3. navadno slabšalno veliko, dolgovezno govoriti, navadno brez pravega namena, želje po dejanjih
FRAZEOLOGIJA: presti mreže (okrog koga, okrog česa, okoli koga, okoli česa), presti čas, presti kot mačka, trda prede komu, čemu ETIMOLOGIJA: = stcslov. pręsti, hrv., srb. prȅsti, rus. prjástь, češ. příst < pslov. *pręsti, sorodno litov. sprę́sti ‛razpenjati, napenjati’, latv. spriêst ‛razprostirati, raztegovati, napenjati’, ags. sprindel ‛zanka za ptiče’, vse iz ide. *(s)pren(H)d(h)- ‛vleči, napenjati’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zabučáti zabučím dovršni glagol [zabučáti] 1. oddati ali začeti oddajati močen, globok zvok, zlasti ob nekaterih naravnih pojavih1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. navadno brezosebno, ekspresivno z govorjenjem, kričanjem, premikanjem, navadno več oseb, povzročiti ali začeti povzročati močne, globoke zvoke, hrup2.1. ekspresivno pojaviti se, izraziti se kot tak zvok
3. navadno brezosebno zaznati ali začeti zaznavati v sebi neprijeten, glasen, globok zvok, zlasti ob slabem počutju ali vznemirjenosti
4. ekspresivno pojaviti se v veliki meri, tako da je to očitno, zaznavno
ETIMOLOGIJA: ↑bučati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
drsálka drsálke samostalnik ženskega spola [drsáu̯ka] in [drsálka] 1. v množini čez gleženj segajoče obuvalo s pritrjenim rezilom za drsanje
2. športnica, ki se ukvarja z drsanjem2.1. ženska, ki drsa, se z drsanjem ukvarja rekreativno, ljubiteljsko
FRAZEOLOGIJA: postaviti koga na drsalke, stati na drsalkah, stopiti na drsalke ETIMOLOGIJA: v prvem pomenu iz drsalo, v drugem iz ↑drsalec, iz ↑drsati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
glágol glágola samostalnik moškega spola [glágol] 1. iz jezikoslovja pregibna besedna vrsta, ki je v stavku povedek, izraža vid, čas, vezljivost, naklon in način ter označuje dejanja, procese in stanja1.1. iz jezikoslovja beseda, ki pripada tej besedni vrsti
STALNE ZVEZE: dovršni glagol, modalni glagol, naklonski glagol, nedovršni glagol, nepravilni glagol, neprehodni glagol, pomožni glagol, prehodni glagol ETIMOLOGIJA: prevzeto prek rus. glagól iz stcslov. glagolъ ‛beseda, govor, glas’ < pslov. golgolъ ‛klicanje, vpitje’ < ide. *gal-galo- iz *gal- ‛klicati, vpiti’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
mladolétnikov mladolétnikova mladolétnikovo pridevnik [mladolétnikou̯ mladolétnikova mladolétnikovo] ETIMOLOGIJA: ↑mladoletnik
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
teriêr teriêrja samostalnik moškega spola [terijêr] pes navadno s srednje dolgo resasto dlako in neizrazitim čelom
STALNE ZVEZE: airedalski terier, ameriški staffordshirski terier, ameriški staffordski terier, ameriški stafordski terier, beli višavski terier, bostonski terier, črni ruski terier, irski mehkodlaki pšenični terier, irski terier, Jack Russell terier, jorkširski terier, pitbul terier, staffordski terier, stafordski terier, škotski terier, tibetanski terier, višavski terier, yorkshirski terier ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Terrier in angl. terrier (dog), dobesedno ‛zemeljski (pes)’ iz srfrc. terrier iz srlat. terrarius iz terra ‛zemlja’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ítak in ìtak členek1. neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega1.1. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja dejansko stanje, samoumevnost, nespremenljivost povedanega ne glede na morebitno nestrinjanje, pomisleke
1.2. neformalno, navadno v zvezi z že izraža, poudarja nepotrebnost, nesmiselnost dodajanja istega k že obstoječemu
1.3. neformalno izraža potrditev prej povedanega
2. kot veznik, neformalno izraža, poudarja samoumevnost povedanega in uvaja utemeljitev za predhodno izjavo
FRAZEOLOGIJA: Itak da ja., Itak da ne., Ja itak. ETIMOLOGIJA: iz i ‛in’ + ↑tak - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
kmetováti kmetújem tudi kmétovati kmétujem nedovršni glagol [kmetováti] tudi [kmétovati] pridelovati hrano z obdelovanjem zemlje, rejo živali
ETIMOLOGIJA: ↑kmet
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zacepetáti zacepetám dovršni glagol [zacepetáti] 1. večkrat udariti z nogami ob tla, navadno pod vplivom močnega občutja, zlasti jeze, ihte, navdušenja1.1. ekspresivno oddati ali začeti oddajati zvok, ki kaže, spominja na tako udarjanje
1.2. ekspresivno izraziti močno občutje sploh, zlasti jezo, ihto, navdušenje
2. ekspresivno premakniti se, navadno negotovo, v zadregi
3. ekspresivno sunkovito, hitro se premakniti, stresti, navadno pod vplivom močnega občutja
ETIMOLOGIJA: ↑cepetati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
izpodríniti izpodrínem dovršni glagol [ispodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: spodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno spodriniti
FRAZEOLOGIJA: izpodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑riniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
oglasíti se oglasím se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se in oglásiti se in oglasíti se oglásim se dovršni glagol [oglasíti se] in [oglásiti se] 1. oddati ali začeti oddajati glas, zvok
2. odzvati se na klic, poziv
3. javiti se od kod v televizijsko, radijsko oddajo
4. javno izraziti, izpostaviti svoje stališče o določeni temi
5. dati sporočilo o sebi, svojem stanju, zlasti bližnjim
6. priti kam, h komu z določenim namenom, navadno na poziv, povabilo
FRAZEOLOGIJA: (čigava) vest se oglasi (komu), želodec se oglasi (komu), Pravi se je oglasil. ETIMOLOGIJA: ↑glasiti se
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
spodríniti spodrínem dovršni glagol [spodríniti] 1. s svojo prostornino odstraniti zlasti tekočino in zavzeti isti prostor; SINONIMI: izpodriniti
2. ekspresivno z dosežki, zvijačo, silo spraviti koga z določenega mesta, položaja in ga sam zasesti; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
3. ekspresivno začeti se uporabljati, pojavljati namesto česa drugega, prej uveljavljenega; SINONIMI: ekspresivno izpodriniti
FRAZEOLOGIJA: spodriniti s prestola koga, kaj ETIMOLOGIJA: ↑izpodriniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
strojíti strojím nedovršni glagol [strojíti] 1. predelovati surovo živalsko kožo v usnje
2. ekspresivno povzročati, da koža postane trša, skorjasta
ETIMOLOGIJA: = stcslov. stroiti ‛pripravljati, urejati, oboroževati, upravljati’, nar. srb. stròjiti ‛delati, kastrirati, strojiti’, rus. stróitь ‛graditi, sestavljati, organizirati, delati’, češ. strojit ‛pripravljati, snovati, oblačiti’ < pslov. *strojiti ‛pripravljati’ iz *strojь, verjetno iz ide. korena *sterh3- ‛razprostreti’, v sloven. specializirano v ‛pripravljati živalske kože’ - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
ščenè ščenéta in ščêne ščenéta samostalnik srednjega spola [ščenè] in [ščêne] 1. navadno slabšalno pes, zlasti manjši; SINONIMI: navadno slabšalno cucek, ekspresivno kužek, navadno ekspresivno psiček
2. slabšalno kdor je pretirano pohleven, poslušen, bojazljiv ali se mu to pripisuje; SINONIMI: slabšalno cucek
3. slabšalno kdor je nepomemben, zanemarjen ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: = cslov. štenę, hrv., srb. štène, češ. štěně, gluž. ščeńo ‛najmlajši otrok’ < pslov. *ščenę iz *ščenъ ‛mladič’, iz ide. skeno-, iz *(s)ken- ‛na novo nastati, roditi se, začeti (se)’, tako kot stind. kanī́na- ‛mlad’, kanyā̀ ‛dekle’, gr. kainós ‛nov’, lat. re-cēns ‛mlad, nov’ in ↑konec - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zagospodováti zagospodújem dovršni glagol [zagospodováti] 1. prevzeti, začeti izvajati oblast
2. prevzeti vodilno, pomembno vlogo
ETIMOLOGIJA: ↑gospodovati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
završáti završím dovršni glagol [zavəršáti] 1. navadno brezosebno oddati ali začeti oddajati glasen šumeč zvok, značilen zlasti za veter1.1. premakniti se ob oddajanju takega zvoka
2. brezosebno, ekspresivno povzročiti glasne, med seboj pomešane glasove ob izražanju vznemirjenja, razburjenja, navadno kot del množice2.1. brezosebno, ekspresivno začutiti, izraziti vznemirjenje, razburjenje, navadno kot del množice
2.2. ekspresivno povzročiti vznemirjenje, razburjenje, navadno pri večji množici
FRAZEOLOGIJA: završati kje kot v panju ETIMOLOGIJA: ↑vršati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.
zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 7. 2024.