cŕkniti cȓknem dov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škrípati škrípam tudi škrípljem nedovršni glagol [škrípati] 1. oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja1.1. ekspresivno premikati se ob oddajanju takega zvoka
2. slabšalno igrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno ne potekati, delovati gladko, brez težav, imeti očitne pomanjkljivosti
FRAZEOLOGIJA: postelja škriplje, škripati z zobmi ETIMOLOGIJA: = cslov. skripati, hrv., srb. škrípati, češ. skřípat < pslov. skripati iz ide. baze (s)krei̯-p-, ki je označevala hripave naravne glasove, tako kot latv. skripstêt - več ...
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škripáti škrípljem in -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škrípniti škrípnem dovršni glagol [škrípniti] 1. oddati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti 2.1. slabšalno priti v stanje, ko osnovni procesi, ki zagotavljajo obstoj, delovanje, ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno crkniti, neformalno, slabšalno krepniti
3. ekspresivno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno crkniti, neformalno krepniti
4. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno zaškripati
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
škrniti1 [škŕniti škȓnem]
nedovršni glagolzaškripati, zahreščati
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] 1. oddati ali začeti oddajati predirljiv, visok zvok zaradi trenja, drgnjenja
2. slabšalno zaigrati na godalo, zlasti na violino
3. ekspresivno prenehati potekati, delovati gladko, brez težav, navadno za krajši čas, imeti očitne pomanjkljivosti; SINONIMI: ekspresivno škripniti
FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi ETIMOLOGIJA: ↑škripati
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in -am, in zaškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í) 1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove: kljuka, stopnica zaškriplje;
kolesa težkega voza so zaškripala;
vrata so zaškripala v tečajih;
zavore zaškripljejo / pesek, sneg zaškriplje pod nogami / zobje so mu zaškripali od jeze; brezoseb. v kosteh mu je zaškripalo // s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratke, visoke glasove: jezno je zaškripal z zobmi 2. ekspr. škripajoč se premakniti: po ulici je zaškripal tramvaj 3. slabš. zaigrati, zlasti na violino: zaškripati znano melodijo / zaškripati na violino 4. ekspr. priti v stanje, ko kaj ne poteka več gladko, brez zastojev, težav: organizacija tekmovanja je zaškripala;
brezoseb. ukrepali so, preden je zaškripalo
● ekspr. počakaj, je zaškripal jezno rekel
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in zaškrípati tudi zaškripáti -am in zaškrípati -ljem in zaškrípati -am dov.; drugo gl. škripati (í/á í; í/á í; í; í) Vrata so zaškripala; poud. Organizacija tekmovanja je zaškripala |Pokazale so se pomanjkljivosti|; slabš. zaškripati kaj ~ znano melodijo |zaigrati na violino|; slabš. zaškripati na kaj ~ ~ violino |zaigrati|; zaškripati z/s čim ~ z zobmi
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškrípati in zaškripáti -ljem
dov. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024
zaškrípati Frazemi s sestavino zaškrípati:
zaškrípati z zobmí
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškripáti – glej škripáti
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškrípati, -pam, -pljem, vb. pf. zu knarren, zu knirren o. zu knirschen anfangen; aufknarren, einen Knirschlaut hervorbringen; kolesa zaškripljejo, in voz se dalje pomika; vrata so zaškripala; z zobmi z.; — z. eno, ein Stück auf der Geige aufkratzen, auffiedeln, Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškripati glagol
Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.
zaškripati dov., F
4,
constrepere, ropotati,
ṡaṡhkripati, ṡaſhuméti, rouſhtati;
infrendere, ṡhkripati,
ṡaṡhkripati: ut dentibus infrendere, s'ṡobmy ṡhkripati;
instrepere, ṡaṡhkripati, ṡaṡhkripati, ṡaravſhlati, ṡaropotati
STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškripati
TOMINEC, Ivan, Črnovrški dialekt, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškripati ► zaškˈriːpat -pl’en dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zaškripę́ntiti, -ę̑ntim, vb. pf. = zaškripati: z. z zobmi, mit den Zähnen aufknirschen, (-škrp-) Cig., C., Npes.-M.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.
zób Frazemi s sestavino zób:
bíti kàj za pod zób,
dajáti se v zobé kómu,
dáti ga na zób,
dáti se v zobé kómu,
dobíti kàj za pod zób,
držáti jêzik za zobmí,
iméti kàj za pod zób,
jêzik za zóbe,
metáti v zobé kómu kàj,
ne glédati v zobé čému,
nosíti kóga po zobéh,
oborožèn do zób,
oborožíti kóga do zób,
oborožíti se do zób,
pokazáti zóbe [kómu],
polomíti si zóbe [na čém, pri čém],
povédati v zobé kómu kàj,
pripráviti kàj za pod zób,
príti v zobé kómu,
režáti se v zobé kómu,
smejáti se v zobé kómu,
stískati zóbe,
stísniti zóbe,
škrípati z zobmí,
vláčiti kóga po zobéh,
vréči v zobé kómu kàj,
z nóhti in zobmí,
zaškrípati z zobmí,
zób čása,
zób za zób
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 10. 7. 2024.