Tiskanje

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.

búčen búčna búčno pridevnik [búčən]

ki je zelo glasen, hrupen

ETIMOLOGIJA: ↑bučati

číst čísta čísto pridevnik [číst čísta čísto]

ki je brez umazanije, odpadkov, neželenih snovi

v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez tujih prvin, dodatkov, primesi

v nekaterih zvezah v obliki čisti ki je brez česa drugega

v nekaterih zvezah v obliki čisti

ekspresivno

ki je dovršene kakovosti, brez motenj, šumov

ki je v etičnem, moralnem smislu brez izrazitejših pomanjkljivosti

v obliki čisti ki predstavlja končno vrednost, od katere so odšteti zlasti stroški, dajatve

v obliki čisti

manj formalno ki ne uživa nedovoljenih substanc, poživil ali je ozdravljen odvisnosti od mamil

v obliki čisti pri katerem med igralcem z žogo in nasprotnikovim košem ali golom, ki ga brani le vratar, ni večje ovire

v obliki čisti ki je v zvezi z gojenjem le ene vrste rastline na določeni kmetijski površini

STALNE ZVEZE: čista kmetija, čista krma, čisti oddelek, čisti um
FRAZEOLOGIJA: biti čista desetka, biti na čisti nuli, biti čista nula, biti si na čistem (s kom, s čim, glede česa), čista desetka, čist kot kristal, čist kot ribje oko, čist kot solza, čist kot studenčnica, imeti čiste račune (s kom, s čim), imeti čiste roke, iz čistega miru, kaj biti čista matematika, kaj biti čista tema (za koga, komu), kaj biti čista formalnost, kdo nima treh čistih (o čem), čiste vesti, naliti komu čistega vina, priti na čisto (s čim), priti si na čisto (s kom, s čim, o kom, o čem, glede koga, glede česa), prodajati kaj kot čisto zlato, čisto zlato, vreden čistega zlata, jemati kaj za čisto zlato, Čista desetka!, Čisti računi, dobri prijatelji., Čisti računi, dolga ljubezen., Zrak je čist.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. čistъ, hrv., srb. čȉst, rus. čístyj, češ. čistý < pslov. *čistъ iz ide. korena *sk'hei̯d- *‛čistiti tekočino, cediti’, iz česar je še stprus. skīstan, litov. skýstas ‛redek, tekoč’, latv. šk'īsts ‛redek, čist (o tekočini), precejen’ - več ...

dekadénten dekadéntna dekadéntno tudi dekadênten dekadêntna dekadêntno pridevnik [dekadéntən] tudi [dekadêntən]

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni ki kaže, izraža zavračanje uveljavljenih moralnih vrednot, ki se izkazuje s predajanjem užitkom, razkošnim življenjem; SINONIMI: dekadenčen

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

v nekaterih zvezah v obliki dekadentni

;

SINONIMI:

v obliki dekadentni ki je v zvezi z dekadenco 2.; SINONIMI: dekadenčen

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. dekadent, angl. decadent) iz frc. décadent, glej ↑dekadenca

glamurózen glamurózna glamurózno pridevnik [glamurózən]

ki je eleganten, razkošen, zlasti zaradi izbranosti, posvečanja podrobnostim

ekspresivno ki vzbuja pozornost, občudovanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. glamourös iz angl. glamorous iz ↑glamur

ôjêj in ôjej in ojêj medmet

izraža, da je govorec vznemirjen, zaskrbljen, ima pomisleke, negoduje, je v zadregi

ETIMOLOGIJA: sovpadlo iz ↑o + ↑jej, ↑ojoj in prevzeto iz nem. o jeh

trío tría samostalnik moškega spola [tríjo]

glasbena zasedba, sestavljena iz treh glasbenikov, navadno instrumentalistov

skupina treh oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj; SINONIMI: tercet

STALNE ZVEZE: godalni trio, klavirski trio
ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Trio) iz it. trio, kar je po zgledu ↑duo izpeljano iz tre ‛trije’ - več ...

balínanje balínanja samostalnik srednjega spola [balínanje]

šport, pri katerem se skuša zakotaliti kroglo čim bližje manjši kroglici ali s svojo kroglo zbiti nasprotnikovo

ekspresivno nepremišljeno, samovoljno delovanje, zlasti v svojo korist

ETIMOLOGIJA: ↑balinati

duhovítost duhovítosti samostalnik ženskega spola [duhovítost]

lastnost koga, da se zna izražati, ravnati domiselno in šaljivo

domislica, šala

ETIMOLOGIJA: ↑duhovit

plítek plítka plítko pridevnik [plítək]

v nekaterih zvezah v obliki plitki ki ima od površine proti notranjosti, zlasti v navpični smeri, razmeroma majhno razsežnost; SINONIMI: plitev

;

SINONIMI:

ki ima manjšo kapaciteto; SINONIMI: plitev

ki zajema le manjši del potencialne celote; SINONIMI: plitev

v obliki plitki ki je v zvezi s fazami spanja, ko človek prehaja iz budnega stanja v spanec in se srčni utrip upočasni, telesna temperatura zniža; SINONIMI: plitev

ekspresivno ki ni sposoben, ne želi poglobljeno razmišljati, čustvovati; SINONIMI: ekspresivno plitev

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno plitev

STALNE ZVEZE: plitki relief
FRAZEOLOGIJA: plitek žep, s plitkim žepom
ETIMOLOGIJA: = cslov. plytъkъ, hrv., srb. plítak, češ. plytký < pslov. *plytъ(kъ) iz *plyti ‛teči’, prvotni pomen je verjetno *‛tekoč’ - več ...

večérja večérje samostalnik ženskega spola [večérja]

obrok, ki se jé zvečer, ali uživanje tega obroka

STALNE ZVEZE: zadnja večerja
ETIMOLOGIJA: = cslov. večerja, hrv., srb. vèčera, rus. večérja, češ. večeře < pslov. *večer̕a iz ↑večer

večérjati večérjam nedovršni glagol [večérjati]

jesti večerjo

ETIMOLOGIJA: ↑večerja

àufbíks medmet

neformalno uporablja se, ko govorec pozove koga k pretepu, zlasti množičnemu

neformalno izraža močno čustveno podkrepitev izjave, zlasti ob odobravanju

kot samostalnik, neformalno, ekspresivno pretep, zlasti množični

kot samostalnik

neformalno

ekspresivno

nasilje

kot pridevnik, neformalno, ekspresivno nasilen, nasilniški

FRAZEOLOGIJA: na aufbiks
ETIMOLOGIJA: prevzeto iz star. avstr. nem. auf Wichs iz auf ‛na’ in Wichs ‛gorjača, udarec’ iz wichsen ‛tepsti’

féšta féšte samostalnik ženskega spola [féšta]

neformalno zabava, praznovanje

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. festa ‛praznik, svečanost’ < lat. fēsta ‛prazniki, verske svečanosti’ - več ...

gauda2 gaude; in gávda2 samostalnik ženskega spola [gáu̯da]

neformalno, koroško zabava, veselica, navadno z živo glasbo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’

gávda2 gávde; in gauda2 samostalnik ženskega spola [gáu̯da]

neformalno, koroško zabava, veselica, navadno z živo glasbo

ETIMOLOGIJA: prevzeto iz avstr. nem. Gaudee, Gaudi, okrnjeno iz Gaudium ‛veselje, zadovoljstvo’, prevzeto iz lat. gaudium

rímati rímam nedovršni glagol [rímati]

povezovati besede tako, da tvorijo rimo

v obliki rimati se biti povezan z rimo

v obliki rimati se, ekspresivno ujemati se, dobro se dopolnjevati s čim

manj formalno ustvarjati, izvajati raperska, hiphopovska besedila, glasbo

ETIMOLOGIJA: ↑rima

sekstét sekstéta samostalnik moškega spola [sekstét]

glasbena zasedba, sestavljena iz šestih instrumentalistov ali pevcev

skupina šestih oseb, ki pri čem sodelujejo, imajo skupno vlogo, cilj

STALNE ZVEZE: godalni sekstet
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Sextett iz it. sestetto iz sesto ‛šesti’, umetno prilagojeno lat. sextus - več ...

Število zadetkov: 17