dánka -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

faja [fāja] samostalnik ženskega spola

zadnjica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gúza -e ž (ū)
zastar. zadnjica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

gúza -e ž (ú; ȗ) nizk. |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

izprašíti Frazemi s sestavino izprašíti:
izprašíti kómu hláče, izprašíti kómu rìt, izprašíti kómu zádnjico

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krajčič-

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

krajec

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

kúzla Frazemi s sestavino kúzla:
kúzla skáče v rìt kómu, kúzla začnè lízati kóga

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mŕda -e ž (r̄)
1. ekspr. nenaravne, spačene gube, poteze obraza, zlasti okrog ust in nosu: kaj pomeni ta mrda; delati mrdo; obraz je spremenil v jezno, neprijetno mrdo / fant je potegnil mrdo del obraza okrog ust / pooseb. prav težko ga gledam, to kislo mrdo
2. nizko del živalske zadnjice okrog odprtine zadnjega črevesa: kurja mrda
// vulg. zadnjica: dali so mu jih po mrdi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

mŕda -e ž (ŕ; ȓ) poud. |spačene poteze obraza|; nizk. kurja ~ |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

natreníran pridevnik

KRVINA, Domen, Sprotni slovar slovenskega jezika 2014?2017, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

plat
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

pŕda -e ž (ŕ; ȓ) nardp. |piščal|; nizk. konjska ~ |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prdúlja -e ž (ú)
knjiž., šalj. zadnjica: udaril ga je po prdulji
● ekspr. vozil se je z zelo staro prduljo motornim vozilom

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

prdúlja -e ž (ú) slabš. |zadnjica; motorno vozilo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rȅp répa in rẹ́pa m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rìt ríti ž (ȉ ȋ)
1. vulg. zadnjica: imel je strgane hlače, da se mu je videla rit; voda mu je segala do riti; položiti si blazino pod rit; udariti po riti; vedno sta bila (skupaj) kot rit in srajca / po riti se je spustil po stopnicah
2. vulg. neznačajen, bojazljiv človek: ta rit je vse izdal; kaj se dogovarjaš z njim, ki je čisto navadna rit / kot psovka: molči, ti rit; ti rit domišljava; prekleta rit
3. nar. ritina: nakladati snope na voz z ritmi navzven
● vulg. s tem potrdilom si lahko rit obrišeš je brez vrednosti, pomena; vulg. vzdigni že rit vstani; vulg. vse mu mora prinesti k riti zelo mu mora streči; vulg. na rit ga bo vrglo, ko bo to izvedel zelo bo presenečen; vulg. brcniti koga v rit odpustiti, odsloviti; vulg. pojdi (hudiču, vragu) v rit izraža veliko omalovaževanje; vulg. lesti komu v rit izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; vulg. piši me v rit izraža veliko omalovaževanje, brezbrižnost; vulg. bati se za svojo rit zase, za svoj položaj; vulg. dobiti jih po riti biti tepen; vulg. za to bi ga bilo treba po riti natepsti, kaznovati; vulg. kar naprej so nam bili za ritjo so nas zasledovali; so nas nadzorovali; vulg. nima drugega kot golo rit je brez premoženja; vulg. namesto da bi povedali svoje mnenje, so pa tiho kot riti ga ne povejo; vulg. tvoja obleka je, kot bi jo kravi iz riti potegnil zelo zmečkana; vulg. sveta Neža kuram rit odveže v kmečkem okolju po 21. januarju začnejo kokoši bolj nesti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rìt ríti ž (ȉ ȋ) nizk. |zadnjica|; člov., nizk. |neznačajen, bojazljiv človek|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rìt Frazemi s sestavino rìt:
bíti kómu za rítjo, bíti kot rìt in srájca, bíti tího kot rìt, bíti v ríti, bŕcniti kóga v rìt, dáti [jíh] kómu po ríti, dáti kómu bŕco [v rìt], dáti kómu [êno] po ríti, dobíti bŕco [v rìt], dobíti jíh po ríti, dobíti žúlje na ríti, hodíti okóli ríti v váržet, hodíti okóli ríti v žêp, iméti mévlje v ríti, iméti sršéne v ríti, íti [hudíču] v rìt, íti okóli ríti v žêp, izprašíti kómu rìt, kúzla skáče v rìt kómu, lahkó me kúšnete na rìt, lésti kómu v rìt, lézenje v rìt, naložíti [jíh] kómu po ríti, okóli ríti v váržet, okóli ríti v žêp, píši me v rìt, píšmevrìt, po ríti bi biló tréba kóga, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, práskati se po ríti, príti okóli ríti v žêp, sprána rìt, státi kómu za rítjo, súniti kóga v rìt, svetíti se kot púmpeževa rìt, temà kàkor v ríti, vsè k ríti prinêsti kómu

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rit

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rit ► ˈrit ˈriːtė ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ríta -e ž (ȋ)
pog., ekspr. zadnjica: obrisati otroku rito; gola rita

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ríta -e ž (ȋ) otr. |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rita

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ritesnica

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ritešnjice

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rítka -e ž (ȋ)
ekspr. zadnjica: udaril je otroka po ritki; gola ritka / meriti temperaturo v ritki v zadnjični odprtini
● ekspr. kdo bo pa otrokom ritke brisal, če nje ne bo jih negoval; ekspr. boji se za svojo ritko zase, za svoj položaj; ekspr. če ne boš priden, jih boš dobil po ritki boš tepen

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

rítka -e ž (ȋ) manjš.; otr. |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ritusnica

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedálo -a s (á)
1. del stola, klopi, namenjen za sedenje: stol s pletenim sedalom / voz z dvema sedaloma sedežema / ekspr. zasesti prazna sedala prazne sedeže
2. knjiž. zadnjica: brcniti koga v sedalo; zapeljal se je kar po sedalu; sedel je samo na polovici sedala
● knjiž. hlače imajo podloženo sedalo del oblačila, ki pokriva zadnjico

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedálo -a s (á) stol z oblazinjenim ~om; šalj. |zadnjica|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedalo

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedéti -ím nedov. (ẹ́ í)
1. biti v takem položaju, da je teža telesa pretežno na zadnjici: nekateri so sedeli, drugi stali; sedeti na klopi, stolu, v naslanjaču; sedeti na tleh; sedeti pri peči, pod drevesom; sedeti v sedlu; mirno, negibno, udobno, vzravnano sedeti; molče, zamišljeno sedeti; sedeti s prekrižanimi nogami, okobal; sedi kot kup nesreče obupano, žalostno; sedi kot pribit mirno, nepremično / maček sedi na soncu
// biti v mirujočem položaju, dotikaje se podlage z nogami, s spodnjim delom telesa: čebela sedi na cvetu; ptič sedi na veji / koklja sedi na jajcih vali
2. imeti sedež, (stalno) mesto: sedi pri sosednji mizi; sedeti v drugi klopi; na premieri smo sedeli v prvi vrsti
3. nav. ekspr., s prislovnim določilom izraža
a) da osebek dela to, kar nakazuje določilo: sedeti pri šivalnem stroju; sedeti pri zajtrku / sedeti brez dela / sedeti s prijatelji ob kozarcu vina piti vino; vse dneve sedi pri knjigah bere, študira; ves večer je sedel pred televizorjem je gledal televizijo
b) navzočnost v kakem prostoru: vse dneve sedi v gostilni / sedeti pri frizerju
c) opravljanje dejavnosti, funkcije, kot jo nakazuje določilo: sedeti v pisarni, uradu / zanima ga, kdo sedi v tem odboru; že nekaj let sedi v redakciji, upravi
4. pog., ekspr. biti v zaporu: sedel je pet let; že večkrat je sedel; sedeti zaradi tatvine / sedeti v zaporu, za zapahi
5. um. žarg. biti na razpolago za upodabljanje; pozirati: sedel je že več slikarjem; sedeti za portret
6. biti nameščen tako, da se dobro, trdno prilega: ta klobuk je prevelik in mu ne sedi; obvezo namestimo tako, da sedi; vijak še ne sedi
// ekspr., navadno s prislovnim določilom biti, nahajati se kje: očala mu sedijo na nosu / težka glava mu je sedela na debelem vratu
● pog. vadili so tako dolgo, da jim je pesem, snov sedela da so pesem, snov dobro obvladali, znali; ekspr. sedeti na zatožni klopi biti obdolžen, obtožen česa; knjiž. sedeti na lovorikah počivati na lovorikah; pog., ekspr. saj ne sedim na milijonih nimam toliko denarja, da bi ga lahko nepremišljeno dajal, zapravljal; ekspr. na prestolu je sedel le nekaj let vladal je; publ. sedeti na sodu smodnika biti v zelo nevarnem položaju; ekspr. sedeti na dveh stolih poskušati imeti korist pri dveh navadno izključujočih se stvareh; ekspr. sedeti komu na vratu, za vratom imeti oblast nad kom, delati mu nasilje; ekspr. sedeti na ušesih ne poslušati (pazljivo); ekspr. žagajo si vejo, na kateri sedijo ogrožajo si (družbeni) položaj, materialno osnovo; ekspr. to je bilo takrat, ko smo še v klopeh sedeli hodili v šolo; ekspr. trdno je sedel v sedlu obvladoval je položaj; ekspr. sedeti križemrok brez dela; sedeti po turško s prekrižanimi nogami v isti višini, kot je zadnjica; ekspr. sedeti (kakor) na iglah, trnih, žerjavici biti zelo nestrpen, nemiren; tak je, kot bi na koprivah sedel slabe volje, nerazpoložen; bolje slabo sedeti kot dobro stati

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

sedéti Frazemi s sestavino sedéti:
sedéti kàkor kóklja [na jájcih], sedéti kàkor malík, sedéti [kàkor] na šivánkah, sedéti [kàkor] na žerjávici, sedéti kàkor štór, sedéti kómu na glávi, sedéti kómu na jétrih, sedéti kot čúk na pálici, sedéti kot kíp, sedéti kot kùp nesréče, sedéti kot lípov bóg, sedéti [kot] na íglah, sedéti [kot] na tŕnih, sedéti [kot] na tŕnju, sedéti kot pribít, sedéti med dvéma stôloma, sedéti na dvéh stôlih, sedéti na lovoríkah, sedéti na prestólu, sedéti na sódu smodníka, sedéti na zatóžni klópi, sedéti po túrško, sedéti pri korítu, sedéti v lúknji, sedéti za kríži, sedéti za okróglo mízo, sedéti za pečjó, sedéti za rešêtkami, žágati si vêjo, na katéri kdó sedí

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

stražnjica

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

široka
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

štupnica ► šˈtüːpėnca -e ž

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

ta
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tal
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tančina
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

tegotnica samostalnik ženskega spola

zadnjica

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

tôlst -a -o [tou̯st] prid. (ȏ ó) knjiž.
1. ki ima na telesu razmeroma veliko tolšče, mesa; debel: puran je tolst; tolsta krava; tolst kot prašič / tolst trebuh; tolsta zadnjica / tolsti prsti
2. ki ima, vsebuje (razmeroma) veliko maščobe, masti; masten: tolsto meso / tolsto kosilo
● knjiž. tolst glas, smeh globok, nizek; knjiž., ekspr. imeti tolsto denarnico imeti veliko denarja
♦ etn. tolsti četrtek debeli četrtek; zool. tolsta plavut neparna plavut pri lososih, postrvih, ležeča med hrbtno in repno plavutjo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

túrški -a -o prid. (ú)
1. nanašajoč se na Turke ali Turčijo: turški narod / turški športniki / turški predsednik
// nanašajoč se na staro Turčijo: turški imperij / turški paša, sultan / turški vpadi / turški časi časi turških vpadov
2. v zvezi turški nagelj okrasna rastlina z rdečimi ali belkastimi cveti v gostih socvetjih, bot. brkati nagelj:
● turški polmesec simbol muslimanske vere; pog. biti izmučen, zbit kot turška fana zelo; turška kopel vroča zračna kopel, ki ji sledi masaža in tuširanje; turška sablja sablja z zelo zakrivljenim rezilom; ekspr. turška vera muslimanska vera, islam; turško stranišče stranišče na počep
♦ anat. turško sedlo jamica v lobanjskem dnu, v kateri je hipofiza; bot. navadna turška detelja krmna rastlina z lihopernatimi listi in rožno rdečimi cveti v grozdih, Onobrychis vicifolia; turška lilija rastlina z velikimi temno rožnatimi cveti z nazaj zavihanimi listi, Lilium martagon; gastr. turški med slaščica iz sladkorja, beljakov, orehov ali lešnikov; turška kava kava, ki se kuha navadno s sladkorjem in servira z usedlino; jezikosl. turški jeziki jeziki, ki jih govorijo Turki, Tatari, Azerbajdžanci, Uzbeki; vrtn. turška leska okrasno drevo piramidaste oblike, Corylus colurna; zool. turška grlica grlica rumeno rjave barve s črno liso na zadnjem delu vratu, Streptopelia decaocto

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádaj prisl.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádek zádka samostalnik moškega spola [zádək] ETIMOLOGIJA: iz zad < pslov. *zadъ ‛zadnja stran’ iz ↑za
zȃdnji -a prid.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnji
Glej:

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádnjica -e ž (ȃ)
1. spodnji zadnji del človeškega trupa med bokoma: postaviti se tako, da se pete, zadnjica in ramena dotikajo stene; potegniti pulover čez zadnjico; sesti na celo zadnjico; suniti koga v zadnjico; udariti koga po zadnjici / spustiti se vzdolž drče po zadnjici; z zadnjico odriniti stol
2. zadnji zgornji del živalskega trupa nad zadnjimi nogami: bič je oplazil konja po zadnjici
3. ekspr. zadnji del česa: iz zadnjice avtomobila se je pokadilo
● šalj. izprašiti komu zadnjico natepsti ga; vulg. s tem spričevalom si lahko zadnjico obrišeš to spričevalo je brez vrednosti, pomena; ekspr. lesti komu v zadnjico izkazovati komu pretirano vdanost, prijaznost z namenom pridobiti si naklonjenost; ekspr. dati, naložiti jih komu po zadnjici natepsti ga; ekspr. dobiti jih po zadnjici biti tepen; ekspr. tresti se za svojo zadnjico bati se zase, za svoj položaj

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádnjica -e ž (ȃ) sesti na celo ~o; spustiti se po ograji po ~i; udariti otroka po ~i

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádnjica -e ž
1.
spodnji zadnji del človeškega trupa med bokomapojmovnik
SINONIMI:
zadnja plat, zastar. guza, nizk. prdulja, vulg. rit, otr. rita, otr. ritka, knj.izroč. sedalo, neknj. pog. tazadnja, knj.izroč. zadnja
2.
zadnji zgornji del živalskega trupa nad zadnjimi nogami
SINONIMI:
nizk. mrda, nizk. prda
GLEJ ŠE: natepsti, natepsti, natepsti, prilizovati se, tepen, stran1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024

zádnjica Frazemi s sestavino zádnjica:
dobíti žúlje na zádnjici, dobívati žúlje na zádnjici, izprašíti kómu zádnjico

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica
V VARIANTI IZRAZOV: Za vsako rit raste palica, Za vsako rit se šiba najde

Slovar pregovorov in sorodnih paremioloških izrazov, prva izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zȃdnjica – glej zádaj, zȃdnji

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zȃdnjica, f. 1) der Hintere, der After; dobiti po zadnjici, Schläge bekommen; — 2) = zaji, das Hintergetreide, Št.-C.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zádnjica -e ž zadnjica: ovi ga zacsnejo pufkati po zádnyici KOJ 1845, 115

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica [zȃdnjica] samostalnik ženskega spola

zadnja plat, zadnjica

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica (zajdnjica) samostalnik ženskega spola

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zadnjica ž, F11, anus, ẛadnîza, rit; clunis, -nis, ena plat riti. sadniza, rit; collyrium, ena arznia ẛa ozhy, tudi ẛa ṡhivini pomagati, kadar je ẛadniza ẛaperta; condyloma, -tis, terde inu okrogle gerzhe okuli ẛadnîze; culum, ẛadniza; fiſsum, -si, en napok na ṡadnizi; haemorrhois, -dis, haemorrhagia, tá tekozha kry is ṡadnize, is te ṡlate ṡhyle; marisca, -ae, tudi kurje okú, na ṡadnîzi bolezhina, inu gnui; nates, -tium, ṡadniza, ritne platy; podex, -cis, luknîa v'riti, ṡadniza, rit; procedentia alvi, ṡadnize vun s'hajanîe

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica -e samostalnik ženskega spola

Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica sam. ž ♦ P: 5 (DB 1578, DB 1584, MD 1592, TPo 1595, MTh 1603)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica

Slovenski lingvistični atlas 1, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zadnjica gl. rit, štupnica

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zajdnica gl. zadnjica ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 13. 7. 2024.

zajdnjica samostalnik ženskega spola

GLEJ: zadnjica

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

Število zadetkov: 64