zažvrgoléti zažvrgolím dovršni glagol [zažvərgoléti] 1. oglasiti se ali začeti se oglašati z glasovi različnih višin, ki tvorijo glasovne vzorce, značilnimi za ptice1.1. ekspresivno oglasiti se s temu podobnim zvokom
1.2. ekspresivno reči, zapeti s temu podobnim glasom
ETIMOLOGIJA: ↑žvrgoleti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
gonìč goníča samostalnik moškega spola [gonìč] 1. kdor goni, vodi živino; SINONIMI: gonjač
2. srednje velik kratkodlak pes z daljšim gobcem in povešenimi uhlji, izhodiščno vzrejen za lov na divjad; SINONIMI: brak, gonjač
STALNE ZVEZE: kratkodlaki istrski gonič, planinski gonič, posavski gonič, resasti istrski gonič ETIMOLOGIJA: ↑goniti
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.
ovčár ovčárja samostalnik moškega spola [ou̯čár] 1. kdor se ukvarja z rejo, pašo ovc, navadno poklicno
2. pes, izhodiščno vzrejen za vodenje, zganjanje ovc, goveda; SINONIMI: ovčarski pes
STALNE ZVEZE: avstralski ovčar, belgijski ovčar, beli ovčar, beli švicarski ovčar, bernski planšarski ovčar, borderski ovčar, hrvaški ovčar, kavkaški ovčar, kraški ovčar, mejni ovčar, mejni škotski ovčar, nemški ovčar, pirenejski ovčar, shetlandski ovčar, srednjeazijski ovčar, šetlandski ovčar, škotski ovčar, valižanski ovčar ETIMOLOGIJA: ↑ovca
eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 25. 5. 2024.