golčica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, primula gouzheze Scop. [293: Primula. Carniol. Goutshiza; v seznamu Nom. Carn. tega imena ni. Pohlin si je ime Goutshiza napačno tolmačil. Ime ovčica za sicer splošno znano trobentico pozna Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, ſ, 30, 250; Ivan Tušek, Prirodopis rastlinstva s podobami, 1872, 73; M. Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, 612; Janko Barle, Prinosi ..., Zagreb 1937, 97 itd. Dr. Fr. Dolšak, GMDS IV. –VI., 1925, 68, pa je menil, da je Goutschiza (golčica); njeno ime pozna Plet.I. 227 iz Erjavčevega rokopisa in Korytkove zbirke slovenskih narodnih pesmi.]
nasip m, F7, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; choma, -tis, en brég, ali naſsip ẛemlè de voda ne grè vſtrán; circumvallare, s'naſſipi, inu brambami okuli obdati; loricula, -ae, ena ſhanza, ali naſip sèmle, s'katerim ſe voiṡzhaki ṡakopajo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vallum, -li, vel vallus, -li, ſhranga, ſhanza, naſip; vallum ponere, naſip délati
pohve (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž mn., poſtilena, pohve. Verant. [80: Poſtilena, Sattel riemen, Pohvè; gl. Rječnik hrvatskoga ili srpskoga jezika, Dio X., JAZU, Zagreb 1931, 463]
solzena (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, malva, -ae, suſena, zhershen klobuk Scopoli; glej opombo pri geslu čršen [Pravilno ime solzena za Malva L. ima Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 247; Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 238 itd.]
šuta ž, F4, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè; ruderare, tó shuto preſévati, ali s'ſhuto kai ṡaſipati; rudus, deris, ſhuta od ſtarih ṡydou podertih, koṡzi zégla, ali kamenîa
šutina ž, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè
tompf m, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip, grubla, tompf, kúp ẛemlè
trenek (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) m, gratiola, -ae, granzole, drenk Scop. [479: Gratiola. Carniol. Granzolle. Trenk; v seznamu Nom. Carn. Trenk. Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 213, navaja ime drenek,nka, m, drenk, vendar za povsem druge rastline kot Scopoli, ki je slovenska rastlinska imena zapisoval od poznavalcev bolj po posluhu kot iz svojega znanja. Drenk je pisno popačeno ime za trenek, ki ga navaja Martin Cilenšek, Naše škodljive rastline, Celovec 1892–1896, str. 151–153, za rastlino Gratiola officinalis poleg imen navadni glen ali božja milost.]
vineršica (Iz Slovarja Pohlinovih pripisov) ž, lyſimachia, vinersheza. Scopoli [283: Lysimachia. Carniol. Vinersca Schleshe; v seznamu Nom. Carn. Vinersca ſcheleshe (zelišče?, vinersca?); Ivan Tušek, Štirje letni časi, Ljubljana 1867, 60: pijavčnica (Lysimachia vulgaris, gemeine Lysimachie); Janko Barle, Prinosi slovenskim nazivima bilja, Zagreb 1937, 286: Lysimachia vulgaris L. razgetec, večernica]
zagreb m, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip
zasip m, F3, agger, ſhutina, ẛaſſip, ſhuta, ẛagreb, naſſip; jacere aggerem, ṡaſſip délati; vallare, ṡagraditi, obdati, okuli ṡaſipe ſturiti