Ali kemični svinčnik prižgemo, vklopimo, vključimo ...?Morda se vam bo vprašanje zdelo smešno, ampak z učenci nismo našli odgovora: kako rečemo dejanju, ko "prižgemo", "vključimo" kemični svinčnik, tisti, na vzmet?
Hvala za razmislek.
Jezikovna svetovalnica, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
ekskomunikácija -e ž (á) rel. izključitev iz Cerkve, izobčenje: zagroziti z ekskomunikacijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
interdíkt -a m (ȋ) rel. prepoved opravljanja bogoslužja: izreči interdikt nad kom;
zagroziti mestu z interdiktom
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
izóbčenje -a s (ọ̑) rel. izključitev iz Cerkve: zagroziti z izobčenjem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
mást Frazemi s sestavino mást:
bôžja mást,
brézova mást,
léskova mást,
namázati kóga z brézovo mastjó,
namázati kóga z léskovo mastjó,
pokazáti kómu, po čém je mást,
potrpežljív kàkor bôžja mást
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
nagroziti se ► nagˈroːzėt se -iːn se in nagˈrȯziːt se -iːn se dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
namériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. z merjenjem priti do določene količine česa: nameriti pet metrov blaga / merili so globino jame in namerili dvaindvajset metrov / včeraj so namerili najvišjo temperaturo v tem letu / nameril ji je dva kilograma moke natehtal2. z ocenitvijo lege, oddaljenosti cilja dati orožju položaj, potreben za njegovo uspešno uporabo: nameril je v črno piko in sprožil;
nameriti v desno, levo od cilja // s takim dejanjem zagroziti, zapretiti: nameril je orožje vanj in zahteval denar; vdali so se, ko je ladja namerila topove proti obali / že je z roko namerila nanj, pa se je zadnji hip premislila // nav. ekspr. narediti, da je kaj obrnjeno v določeno smer; naravnati, usmeriti: nameriti fotografski aparat, daljnogled na kaj; astronomi so namerili teleskope proti Marsu; žaromet se je nameril proti letalu / z oslabljenim pomenom: nameriti korake proti komu; na moža je namerila hud pogled 3. star., v zvezi z na srečati, najti: na tako trmoglavega človeka še nisem nameril / zaveden Slovenec je, na kakršnega redko nameriš v teh krajih namériti se star.
1. nameniti se, odločiti se: nameril se je obiskati znanca; namerila se je, da se bo poročila / elipt.: kaj si se nameril; nameril se je v tujino
2. zgoditi se, pripetiti se: čudna stvar se mi je namerila; če bi se namerilo, da zamudim, me počakaj
namérjen -a -o:
slabo namerjen strel; dobro namerjeno vprašanje; blago je pošteno namerjeno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
napériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperiti bajonete proti demonstrantom;
naperil je puško vanj / ekspr. naperiti ogenj na nasprotnikovo patruljo začeti streljati; pren., ekspr. puščico svoje satire je naperil proti lizunstvu in podkupljivosti 2. knjiž. naravnati, usmeriti: daljnogled je naperil proti hribom / ekspr.: govor je naperil proti svojim nasprotnikom; svojo kritično misel je naperil proti individualističnim težnjam posameznikov / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperil je korak proti njemu; pogled je naperila naravnost vanj; naperiti očitke, tožbo proti komu napérjen -a -o:
napad v časopisu je bil naperjen nanj; vstopil je z naperjeno brzostrelko; proti frazarjenju naperjena komedija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
napériti -im
dov.kaj obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
napérjati -am nedov. (ẹ́) 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: naperjati puške v demonstrante 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: naperjati daljnogled proti čemu / ekspr.: rad je naperjal zbadljive besede proti njemu; naperjati javno mnenje proti takim vzgojnim metodam / ekspr., z oslabljenim pomenom: naperjati korak proti komu; naperjati pogled v koga
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
napérjati -am
nedov.kaj obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
pogrozíti -ím dov., pogrózil; pogrožèn (ī í) zagroziti: le počakaj, mu je pogrozila;
pogrozil mu je s palico, stisnjeno pestjo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
popréjtiti se -im se tudi popritìti se -ím se dov. zapretiti, zagroziti: I trdno ſze nyemi popriti KŠ 1771, 106; trdno ſze nyim poprejtmo KŠ 1771, 351; I poprejto ſze je nyim KŠ 1771, 39
NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
preklétstvo -a s (ẹ̑) 1. z besedami izražena želja, da bi koga zadelo zlo, nesreča: zadelo jo je očetovo prekletstvo / zagroziti s prekletstvom / ekspr. to je prekletstvo usode // stanje človeka, nad katerim je bila izražena taka želja: rad bi se rešil tega prekletstva / vznes. klicati prekletstvo nad sovražnika 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar preprečuje, onemogoča, da bi bil kdo srečen, zadovoljen: tako delo je človeku prekletstvo;
ne imeti otrok je bilo zanj prekletstvo;
vetrovi so bili prekletstvo te poti
● kraljično je rešil prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
preklétstvo -a s, pojm. (ẹ̑) Zadelo ga je očetovo ~; zagroziti s ~om; poud. Tako delo je človeku ~ |mu povzroča trpljenje|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
razjezíti se -ím se
dov.na koga začutiti, izraziti jezoSINONIMI:
ujeziti se,
zjeziti se,
star. nahuditi se,
ekspr. nasršiti se,
knj.izroč. pohudovati se,
ekspr. pojeziti se,
ekspr. pozeleneti,
knj.izroč. razgaditi se,
knj.izroč. razgneviti se,
ekspr. razhuditi se,
star. razjaditi se,
ekspr. razjariti se,
ekspr. razkačiti se,
ekspr. razkuriti se,
zastar. razljutiti se,
sleng. razpeniti se,
ekspr. razsrditi se,
ekspr. raztogotiti se,
star. shuditi se,
ekspr. stresti jezo,
ekspr. stresti nevoljo,
ekspr. stresti se,
zastar. zagroziti se,
zastar. zahuditi se,
pog. zakregati se,
ekspr. zarentačiti,
ekspr. zarepenčiti se,
ekspr. zarogoviliti,
star. zatogotiti se
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
stráh -ú stil. -a m, mn. strahôvi (ȃ) 1. neprijetno stanje vznemirjenosti zaradi neposredne ogroženosti, (domnevno) sovražnih, nevarnih okoliščin: v temnem gozdu je fanta obšel, prešinil, prevzel, ekspr. popadel strah;
oči so izražale strah;
slika ji je vzbujala strah;
kričati, osiveti, prebledeti, tresti se od strahu;
hud, ekspr. blazen strah;
biti bled od strahu / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: otroke je rado strah; strah ga je iti v temi spat; ob teh čudnih glasovih ga je postalo strah // tesnobno duševno stanje zaradi pričakovanja česa hudega, neprijetnega: med ljudmi se je širil, je zavladal strah pred boleznijo; pobegniti iz strahu pred kaznijo; v strahu, da ne bi česa izdal, je molčal / premagati strah pred nastopom vznemirjenost zaradi mogočega neuspeha; strah za sina je bil neutemeljen skrb, da se mu zgodi kaj hudega, neprijetnega / bil je v strahu za delo bal se je, da bi ga izgubil; bil je v strahu, da bodo njegovo dejanje razkrili bal se je / bližati se nasprotniku brez strahu, s strahom / v povedni rabi, s smiselnim osebkom v tožilniku: strah ga je bolezni, smrti boji se; ekspr. strah ga je plavati daleč od obale ne upa si; ekspr. strah ga je tega položaja ne čuti se dovolj sposobnega, močnega zanj; strah jo je za otroke skrbi jo, da se jim ne bi zgodilo kaj hudega2. kar vzbuja, povzroča tako stanje: znebiti se strahov;
to je strah le za otroke / ekspr. profesor matematike je bil strah in trepet šole / tak si, da bi bil dober za strah za strašilo / hiša strahov v cirkusu // nav. mn., po ljudskem verovanju bitje nematerialne narave, ki se pojavi v grozljivi zaznavni obliki: bati se strahov; videti strahove; polnočni strahovi; pravljica o strahovih in čarovnicah; kot strah je drvel skozi vas 3. ekspr., v povedni rabi izraža težavnost, mučnost česa: strah je, če nihče ne razmišlja / strah in groza je, če kar naprej dežuje zelo neprijetno je; strah in groza bo, če bo zamudil zelo se bodo jezili4. v medmetni rabi, v zvezi strah in groza izraža zgražanje, ogorčenje: koliko živali je poginilo, strah in groza;
strah in groza, kakšen pa si
● ekspr. strah mu leze v kosti začenja se bati; ekspr. fant je bil strah vse ulice vsi v ulici so se ga bali; pog. imeti strah pred kom, čim bati se koga, česa; ekspr. nagnati, vliti komu strah v kosti prestrašiti, vznemiriti ga; ekspr. videti strahove tam, kjer jih ni neutemeljeno, brez potrebe se bati česa; ekspr. povsod vidi same strahove vse se mu zdi nevarno, težko; ekspr. bil je napol mrtev od strahu zelo se je bal; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; star. biti v strahu komu biti mu iz strahu pokoren, poslušen; star. imeti koga v strahu ne dopustiti, da bi si upal delati, ravnati po svoji volji; ura strahov po ljudskem verovanju čas od polnoči do ene; star. denarja mi je ostalo samo še za strah zelo malo; strah ima velike oči če se kdo česa boji, se mu zdi to še hujše, kot je v resnici; preg. strah je sredi votel, okrog ga pa nič ni
♦ psih. nočni strah nevrotično pogojen strah, ki otroka napol zbudi iz spanja in v kratkem času spet preneha
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
šíba Frazemi s sestavino šíba:
šíba nôvo mášo póje,
trésti se kot šíba [na vôdi]
KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
upériti -im dov. (ẹ́ ẹ̑) 1. obrniti orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperiti puško, strojnico v koga;
uperil je meč v njegov trebuh 2. knjiž. naravnati, usmeriti: uperiti daljnogled proti goram / uperiti vse svoje sile v kaj / uperiti svojo politiko proti vojni / z oslabljenim pomenom: uperiti pogled v koga; ekspr.: uperiti protest proti krivici protestirati; uperiti kritiko zoper to metodo kritizirati jo3. obrt. opremiti z naperami: uperiti kolo upérjen -a -o:
na jetnike uperjene puške; njegova dejavnost je uperjena proti sodelavcem
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
upérjati -am nedov. (ẹ́) 1. obračati orožje proti komu z namenom zagroziti, zapretiti: uperjati orožje v demonstrante 2. knjiž. naravnavati, usmerjati: uperjati daljnogled proti stolpu / ekspr., z oslabljenim pomenom uperjati kritiko proti napakam kritizirati jih
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
vzéti vzámem dov., vzêmi vzemíte; vzél; nam. vzét in vzèt (ẹ́ á) 1. narediti, da pride kaj k osebku zlasti s prijemom z roko: vzel je košaro in odšel po sadje;
vzemi (si) žlico in jej;
vzeti komu prtljago iz rok;
vzela je denar od kupca in ga preštela / vzeti bolniku kri z brizgalko; vzeti vzorce kamnin / vzeti kamen v roko; vzeti otroka v naročje / kot povabilo vzemite, prosim, še kakšen piškot // narediti, da je kdo, kaj kje skupaj z osebkom, pri osebku: vzeti na pot najnujnejše stvari / vzemite s seboj dovolj denarja; vzeti koga s seboj na potovanje / vzel je starše k sebi naredil, da živijo pri njem// prevzeti, dvigniti: plačano blago lahko vzamete pri prodajalcu; ker je bil bolan, je njegovo plačo vzela žena / vzeti dopust poleti 2. narediti, da pride kaj k osebku navadno v posesta) kar se mu da, ponudi: vzeti darilo, podkupnino;
nerad je vzel denar od staršev;
vzemi, če ti je kaj všeč;
z veseljem, hvaležno vzeti kaj b) kar je na razpolago: vzel je obleko, ki je bila pripravljena / pog.: vzeti kruh pri peku kupiti; za tako ceno bo avtomobil vzel; vzeti kuhinjo na kredit / ekspr. kje naj vzamem toliko denarja dobimc) kar se ne da: vlomilec je vzel samo denar;
s silo vzeti / kot grožnja otrokom če ne boš priden, te bo vzel bavbav / evfem. v gneči je vzel denarnico ukradel / star. vzeti mesto, trdnjavo z obleganjem zavzeti, osvojitič) zaradi pravil igre: vzeti z višjo karto // najeti: če bo že pozno, vzemi taksi; vzeti sobo za en mesec / vzeti posojilo / vzeti odvetnika, zagovornika; morala bo vzeti koga za pomoč 3. navadno z dajalnikom narediti, da kdo česa nima več proti svoji volji: vse so mu vzeli, kar je imel;
ker je prepisoval, mu je učiteljica vzela zvezek / vzeti komu vozniško dovoljenje / vzeti komu čin, naslov / vzeti komu pravico do uporabe česa / vzeti komu delo, prostost, svobodo / vzeti komu čast, ugled / neuspeh mu je vzel veselje do risanja; vzeti komu voljo do dela; ekspr. vzeti dekletu nedolžnost / ekspr.: priprave so jim vzele dosti časa za priprave so porabili; prehlad mu je vzel glas zaradi prehlada ni mogel glasno govoriti; vzeti komu življenje ubiti ga4. povzročiti, narediti, da je česa manj ali ni več: vzel je še eno pest in mera je bila točna;
vzeti od celote / vzeti gnilo sadje proč odstraniti / narasla voda je vzela most odnesla; otr. ni, ni, muca je vzela / suša je vzela ves pridelek uničila; sonce je vzelo sneg stalilo; ekspr. griža je vzela dosti otrok zaradi griže je umrlo / kot vzklik: vrag te vzemi; hudič naj vzame vse skupaj // ekspr. narediti, povzročiti, da kdo postane bolj suh, manj krepek: bolezen ga je vzela; brezoseb. od lani jo je precej vzelo 5. s prislovnim določilom narediti, da kdo, kaj kam pride z določenim namenom: vzeti jed na krožnik / vzeti koga v avtomobil / koklja je vzela piščanca pod perut / spomladi so vzeli šiviljo na dom / vzel je pesem v revijo jo v njej objavil6. narediti, da kdo, kaj kam pride, se kje vključi z določenim namenom; sprejeti:a) navadno s prislovnim določilom: v podjetju so vzeli več novih delavcev;
v šolo so vzeli le učence z odličnim uspehom / zaradi bolezni ga niso vzeli k vojakom; vzeli so jo med redovnice / vzeti koga v svojo družbo / vzeti koga na stanovanje; vzeti začetnika v službo / elipt. glede na vaše izkušnje vas bomo vzeli sprejeli v službob) z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom: vzeti bolnika v oskrbo;
vzeti obleko v popravilo;
vzeti otroka v rejo / vzeti v obravnavo začeti obravnavati; vzeti okoliščine v poštev upoštevati jih, računati z njimi// v zvezi z za narediti, da pride kdo z osebkom v kak odnos: vzeti za botro; vzeti koga za družabnika, hlapca / vzeti koga za svojega posvojiti ga; vzeti za moža omožiti se, poročiti se s kom// poročiti se s kom: vzel je lepo vdovo; vzela ga je, čeprav je precej starejši od nje; pred pustom se bosta vzela / knjiž. vzeti v zakon 7. s prislovnim določilom narediti, da pride kaj z določenega mesta: vzeti denar iz denarnice, knjigo s police / vzeti roke iz žepa / vzeti dol, ven; pog. vzeti potico ven iz pečice // narediti, da pride kaj od kod, kjer je bilo z določenim namenom: vzeti repo iz zasipnice; vzeti denar iz banke / vzeti avtomobil iz popravila; vzeti obleko iz čiščenja / vzeti film s programa prenehati ga predvajati; vzeti revijo iz prodaje prenehati jo prodajati// narediti, da kdo ni več kje vključen: zaradi slabega uspeha so ga vzeli iz šole; zaradi bolezni vzeti otroka iz vrtca 8. s prislovnim določilom oskrbeti se s čim iz kakega vira: obleke so vzeli iz vojaških skladišč / pog. v knjižnici bom vzel nove knjige si jih izposodil / pisatelj je vzel izraze iz kmečkega govora; vzeti primere iz vsakdanjega življenja / ekspr. le od kod vzame toliko moči za življenje dobi9. pog. narediti kaj za predmet dela: pri čiščenju je vzela dve stopnici naenkrat // v zvezi z za uporabiti: za pripravo jedi vzeti uležano meso / za merilo je zmeraj vzel ceno kruha // predelati (pri pouku): pri zgodovini so vzeli preseljevanje narodov; v šoli tega še nismo vzeli / šol. žarg. vzeti naprej seznaniti učence z novo snovjo10. narediti, da pride kaj v telo: vzeti sirup proti kašlju;
zjutraj in zvečer vzeti tableto / vzeti kapljice za oči nakapati si jih v oči11. s prislovnim določilom načina pokazati, občutiti določen odnos do česa: vse vzame s smešne strani;
ne vzemi navodila preveč dobesedno;
vzeti ponudbo resno / če vzamemo v celoti, se je stanje izboljšalo / če tako vzamem, mi je kar dobro izraža pridržek, omejitev trditve; življenje je, če se tako vzame, podobno loteriji; ga dobro poznate? Kakor se vzame // z oslabljenim pomenom, s povedkovim določilom izraža omejitev lastnosti, značilnosti na stališče osebka: vzeti kaj za resnico; vzeti trditev za sporno; vzeti stvari take, kot so; to ravnanje je vzel kot nehvaležnost 12. sprejeti mnenje, trditev v danem primeru za izhodišče ne glede na resničnost: če vzamemo, da je hitrost avtomobila sto kilometrov na uro, je potrebna tolikšna zavorna razdalja / vzemimo, da bodo prišli vsi / no, vzemimo, da imaš prav izraža omejitev prepričanosti o čem// v velelniku, v členkovni rabi izraža, da je kaka stvar, enota navedena z namenom ponazoriti kak širši, splošnejši pojem: vse panoge so v težkem položaju, vzemite gradbeništvo / zakaj se ne ukvarja s športom, vzemimo na primer s kolesarjenjem 13. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vzel je zalet in skočil;
star. vzeti slovo (od koga, česa) posloviti se14. v zvezi z nase narediti kaj za svoje z vsemi posledicami: vzeti nase krivdo, sramoto // narediti, da je osebek deležen česa: vzeti nase tudi bridkost in trpljenje / vzeti nase odgovornost za dober potek del 15. ekspr., v zvezi vzeti v roke izraža nastop dejanja, kot ga določa sobesedilo: pri tej hiši bi bilo dobro, da bi kdaj vzeli metlo v roke;
rada vzame pletenje v roke / čevlje je takoj vzel v roke jih začel popravljati; šele zvečer je lahko vzel knjige v roke začel brati, se učiti / preden ga je vzel v roke inštruktor, ni znal voziti ga je začel učiti// izraža, da kdo vodi kaj, odloča o čem: predsednik je zadevo sam vzel v roke / vzeti usodo v svoje roke
● nizko če bo še dolgo tako pil, ga bo kmalu hudič vzel bo umrl; pog., ekspr. podjetje je vzel hudič podjetje je propadlo; ekspr. ribiča je vzelo morje utonil je v morju; pog., ekspr. noč ga je vzela ponoči je skrivaj odšel; evfem. kdor se je upiral, ga je vzela noč so ga ponoči skrivaj odpeljali, zaprli, ubili; ekspr. vzeti koga iz naftalina narediti, da kdo spet nastopa, se omenja v javnosti; pokvarjeno blago so vzeli iz prometa so nehali prodajati; on je tak, kot bi ga vzel iz škatlice brezhibno, lepo oblečen, urejen; besedo mi je vzel iz ust, z jezika rekel je prav to, kar sem hotel reči jaz; vznes. Bog ga je vzel k sebi v krščanskem okolju umrl je; star. vzeti otroka k prsim podojiti ga; ekspr. strah mu je vzel besedo od strahu ni mogel govoriti; ekspr. nenavadna lepota jim je vzela dih, sapo zaradi nenavadne lepote so bili zelo prevzeti; vzeti komu glavo obglaviti ga; pog., ekspr. vzeti konec umreti, poginiti, ubiti se; pog. vzeti mero ugotoviti, določiti razsežnost delov telesa, predmeta za izdelavo česa; pog. močna svetloba mu je vzela oči, vid ga je oslepila; evfem. vzel jo je imel je z njo spolni odnos (brez njene privolitve); ekspr. vzeti koga na muho, piko imeti ga za predmet napadov, obtožb, šal, zanimanja; lov. žarg. to žival moramo čim prej vzeti na muho odstreliti; pog. vzeti petsto evrov na račun vzeti del plačila vnaprej; pog. v trgovini vzeti na račun tako, da se dolžni znesek zapiše ter plača pozneje; ekspr. vzeti na znanje izraža informiranost o stvari, ki se obravnava; ekspr. vzeti problem pod drobnogled natančno in vsestransko ga proučiti; ekspr. vzeti pot pod noge začeti iti, hoditi; vzeti koga pod roko in se sprehajati dati svojo roko pod njegovo, navadno v višini komolca; vzeti koga pod streho dati mu prenočišče, hrano; publ. pri tej stvari je treba vzeti v obzir vse okoliščine upoštevati; ekspr. vzeti koga v precep spraviti ga v položaj, ko samostojno ukrepanje, odločanje ni mogoče; pog. vzeti staro pohištvo v račun upoštevati ga kot del plačila; vzeti v roke ekspr. oče ga je vzel v roke ostro opomnil, oštel; ekspr. ne ve, kako naj se stvari loti, ker nima česa vzeti v roke nima na razpolago ustreznih pripomočkov, sredstev; ekspr. vzeti pamet v roke začeti premišljeno ravnati; ekspr. (vzemi) pamet v roke izraža opozorilo, opomin, ohrabritev; star. od takrat sina ni vzela več v spomin ga ni več omenjala, ni govorila o njem; star. vzeti koga v strah zagroziti komu s kaznijo, kaznovati ga, da ne bi delal več česa nezaželenega, negativnega; vzeti koga v svojo šolo učiti ga; dajati, sporočati mu svoje izkušnje, navade; pog. on vse za dobro vzame ne pripisuje slabega namena ravnanju, dejanjem ljudi, čeprav so zanj neugodna; ekspr. včasih besed ne more vzeti za (čisto, suho) zlato ne verjame jim popolnoma; pog. tega mi ne smete vzeti za zlo zameriti; knjiž. te podatke je treba vzeti z rezervo ne upoštevati jih, ne zaupati jim popolnoma; pog. vzeti besedo nazaj preklicati obljubo, sklep, izjavo; vzeti naposodo izposoditi si; pog. vzeti obleko noter zožiti; Bog je dal, Bog je tudi vzel v krščanskem okolju izraža sprijaznjenje z izgubo; preg. kjer nič ni, tudi vojska ne vzame kjer nič ni, ni kaj vzeti
♦ ekon. vzeti bankovec iz obtoka; igr. vzeti z mondom; mat. vzeti popravo zvišati zadnjo pridržano decimalko za eno; med. vzeti bris; pravn. vzeti prstni odtis; šah. vzeti figuro izločiti jo iz igrevzéti se pog., s prislovnim določilom
pojaviti se, priti: od nekod se je vzel zdravnik in pomagal ponesrečencu; od kod ste se pa vzeli tako nenadoma / od kod se je vzela tvoja pridnost izvira
● star. barve se ne vzamejo skupaj ne gredo skupaj, se ne ujemajo; pog. morali bi se skup vzeti se dogovoriti, potruditi za kaj; star. dobro se vzameta skupaj dobro se razumeta; dobro sodelujeta; pog. le kje se je vzel, da je tak od koga, od kod ima take (slabe) lastnosti
vzéti si
narediti, da je osebku kaj na razpolago, navadno brez privolitve drugega: vzeti si oblast, pravico / pog.: ni si vzel niti toliko časa, da bi v miru pojedel; popoldne si je vzel čas za branje je bral; vzeti si dve uri časa za ogled mesta porabiti
● nižje pog. naprej si je vzel, da tega ne bo storil sklenil je
vzémši zastar.:
vzemši otroka v naročje, je sedla
vzét -a -o:
vrniti po vojni vzeto zemljo; beseda, vzeta iz nemščine; na silo vzeta stvar; v najem vzeta hiša; statistično vzeto se izvoz izboljšuje
● nar. zahodno to pojasnilo je izpod pazduhe vzeto izmišljeno, zlagano; zastar. ona je pri njih zelo gor vzeta zelo jo cenijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagrȃžati se, -am se, vb. impf. ad zagroziti se, drohen, Habd.-Mik.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagrozíti -ím dov., zagrózil (ī í) obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega: zagrozil mu je, da se bo maščeval;
zagroziti komu s kaznijo, tožbo / le čakaj, mu je zagrozil // zastrašujoče zamahniti s čim: zagroziti komu s palico, pestjo zagrozíti se zastar.
razjeziti se: ko je to slišal, se je zagrozil nad njim
zagrožèn -êna -o:
zagrožena kazen
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagrozíti -ím dov. zagrózil -íla, nam. zagrozít/zagrozìt, zagróžen -a tudi zagrožèn -êna; drugo gl. groziti (í/ȋ í) komu z/s čim ~ prestopniku s kaznijo; Zagrozil mu je, da se bo maščeval
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagrozíti -ím
dov.1.
komu s čim obljubiti, napovedati komu kaj neprijetnega, hudega 2.
komu s čim zastrašujoče zamahniti s čim proti komu
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
zagrozíti, -ím, vb. pf. 1) eine Drohung aussprechen, drohen; tudi: z. se; — 2) z. se, erstaunen, M., Tolm.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagroziti ► zagˈroːzėt -ėn in zagˈroːzėt se -ėn se in zagˈrȯziːt se -iːn se in zagˈrȯziːt -iːn dov.
GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zagrozíti se -ím se
dov.
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024
zagrozíti se, -ím se, vb. pf. = zagrezniti se: Štreno 'z roke je spustila In se v Savo zagrozila, Npes.-Vod. (Pes.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zarožljáti -ám dov. (á ȃ) dati nizke, zveneče glasove: ključi so zarožljali v vratih;
veriga je zarožljala / ekspr. kamenje je zarožljalo po strmini začelo rožljaje padati// povzročiti nizke, zveneče glasove: zarožljati s priborom
● ekspr. zarožljati z orožjem zagroziti z vojno
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zarožljáti -ám dov. zarožljánje; drugo gl. rožljati (á ȃ) Ključi so zarožljali; zarožljati z/s čim ~ s priborom; poud. ~ z orožjem |zagroziti z vojno|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zažúgati -am dov. (ū) 1. zamahniti z iztegnjenim kazalcem, navadno za svarilo, grožnjo: hudomušno, skrivaj mu je zažugal / zažugati s pestjo 2. ekspr. zagroziti, zapretiti: zažugali so mu, da ga bodo pretepli;
zažugati komu s kaznijo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
zažúgati -am dov. -an -ana; zažúganje (ú; ȗ) komu skrivaj ~ otroku; poud. zažugati komu z/s čim ~ otroku s kaznijo |zagroziti, zapretiti|; poud. Zažugali so mu, da ga bodo kaznovali |zapretili|
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.
žūgati -am nedov.
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 7. 7. 2024.