domač [domȁč]
pridevnik- domač
- krotek, udomačen
Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krotak pridevnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
krótək, -tka, adj. zahm, kirre; sanft, sanftmüthig, friedsam, fromm; krotko jagnje.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
lástən, -stna, adj. 1) eigen; svojo lastno hišno imeti; lastna volja, der Eigenwille, C.; lastna ljubezen, Eigenliebe, Mur., Cig., Jan.; lastna hvala, das Eigenlob, Cig., Jan.; lastna škoda ga je izučila, er ist durch eigenen Schaden klug geworden, Cig.; — lastno ime, der Eigenname; — 2) zahm, zutraulich, Goriš.-Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pítati 1., pȋtam, vb. impf. 1) mästen, feist machen; živino, pure, gosi p.; — živina se lepo pita; pitana živina; — p. se, sich wohl ergehen lassen, Cig.; — mošnjice si p., sich bereichern, ZgD.; — p. koga s prazno žlico, s praznim obetanjem, jemanden mit leeren Versprechungen hinhalten, Cig.; p. koga z grdimi imeni: z oslom, s tatom, jemanden ausschimpfen, einen Esel, einen Dieb schelten; — norce pitati, Possen treiben, narren, Cig.; — 2) füttern, zu essen geben (von Kindern und jungen Vögeln), Cig.; stara mladiče pita, otroka z žlico pitati, jvzhŠt.; — 3) pitan = pitom(en), zahm: pitane živali, Kras; — durch die Cultur veredelt: pitano drevje, Nov.-C.; pitana roža, C.; pitani leščnik, die Lambertsnuss (corylus tubulosa), Senožeče, Ip.-Erj. (Torb.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pȋtom, adj. 1) zahm, kirre, Mur., Cig., Jan.; pitomo pušča, a divje lovi = er vernachlässigt das Gewisse und jagt nach dem Ungewissen, Ist.-Z.; — 2) gepflegt, veredelt: pitoma rastlina, die Culturpflanze, Cig. (T.), Jes.; pitomo sadje, edles Obst, Jan., Šol.; — 3) urbar, Cig. (T.); pitomo zemljišče, Vest.; pitome njive, Erj. (Izb. sp.); (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pȋtomən, -mna, adj. 1) zahm, Cig., Jan., C.; — 2) pitomen les, = les za stavbe, rastoč po polju, Štrek. (Let.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pitomíti, -ím, vb. impf. zahm machen, zähmen, Mur., Cig., SlN.-C.; (hs.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pȋtovən, -vna, adj. 1) zahm (nicht wild), Mik., C.; pitovni zajec, das Kaninchen, Cig., vzhŠt.-C.; — 2) gepflegt, durch Cultur veredelt (von Pflanzen), M., vzhŠt.-C., Podkrnci-Erj. (Torb.); — 3) Mast-, Jan., C.; pitovna svinja, C.; — ("nam. pitomen, kakor je v hrvaščini res navadno", Erj. [Torb.]).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pokǫ́rən, -rna, adj. unterwürfig, gehorsam; pokorni otroci; — sanft, zahm, Cig.; pokorna živina, C., Z.; — gehorchend; p. biti, Gehorsam leisten; ni p., er will nicht gut thun, Cig.; pokorna mu je vsaka reč, er weiß jede Sache richtig zu behandeln, er eignet sich für alles, Gor.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
poljúbən, -bna, adj. 1) beliebig, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.; (po nem.); — 2) zahm: poljubna toca, eine Katze, die sich streicheln lässt, Rez.-C.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
pripitomíti, -ím, vb. pf. zahm, kirre machen: psa p., Cig.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
privádən, -dna, adj. anschmiegsam, kirre, zahm, Jan., C.; prívaden, Savinska dol.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
priváditi, -vȃdim, vb. pf. angewöhnen; p. otroka, da se zahvaljuje; p. konja na strel; p. koga k čemu; — zahm, kirre machen, Cig., Jan.; — p. se, sich angewöhnen; p. se čemu; službi se p.; tudi: p. se česa: p. se kraja, podnebja, dela; p. se na poletje, sich einsommern, Cig.; — p. se, heimisch werden: tukaj se ne morem p.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
privaditi dovršni glagol
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
privajen deležnik
Hieronymus Megiser: Slovensko-latinsko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
udomáčiti, -ȃčim, vb. pf. 1) einheimisch machen, ansässig machen, einbürgern: udomačen državljan, ein naturalisierter Bürger, DZ.; u. besedo, ein Wort einbürgern, nk.; popularisieren, Jan. (H.); — u. se, heimisch werden, sich einbürgern, sich acclimatisieren; — 2) zahm machen, Jan. (H.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
ukrotíti, -ím, vb. pf. zahm machen, bezähmen; — besänftigen; bändigen; — überwältigen, bezwingen, zu Paaren treiben; — ukročena sol, das Neutralsalz, Cig., Vrtov. (Km. k.).
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.
unésti, unésem, vb. pf. 1) davontragen; sedite, da nam spanja ne unesete! wegraffen, entführen, Cig., Jan., C.; smrt ga je unesla, ogr.-M.; volk ovco, povodenj most unese, ogr.-Valj. (Rad); u. glavo, pete, mit heiler Haut davonkommen, entfliehen, Cig., C.; = u. jo, Cig., M., Vrtov. (Km. k.); — 2) entwenden, Mur., Cig., Jan.; veliko je unesel in ukradel, Trub.; — unesena mitarina, verkürzte Mautgebür, Levst. (Pril.); — 3) beim Zielen fehlschlagen: vselej mu je uneslo, BlKr.-M.; — 4) u. se, durch zu vieles Tragen einen Schaden erleiden, sich übertragen, Cig.; — u. se, sich abnützen: vsako orodje, a izlasti vrteča se priprava se unese s časom, rekše, ubrusi se in ogladi, a tudi človek, Koborid-Erj. (Torb.); malinček (za kavo) ne služi dobro, dokler se ne unese, Podkrnci-Erj. (Torb.); — vom Eifer nachlassen, nachgeben; človek se s časom unese, Savinska dol.; — zahm werden: junec je bil divji, a zdaj se je unesel, Gor.; — sovraštvo se je uneslo (hat abgenommen), Let.; vreme se je uneslo, das Wetter hat sich gebessert, Ljub.; — geringer, weniger werden, verloren gehen: unese se predivo pri predvi, žito pri mlenju, Polj.
PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 14. 7. 2024.