skliceváti -újem nedov. (á ȗ) izražati željo, zahtevo

1. a) po prisotnosti več ljudi na kakem mestu: sklicevati ljudi; sklicevati odbornike na sejo; vojaški obvezniki so se sklicevali celo noč / z bobnanjem sklicevati meščane; volkovi se sklicujejo v krdela
2. b) z glagolskim samostalnikom po kaki dejavnosti, pri kateri je prisotnih več ljudi: predsednik sklicuje seje; sklicevati posvetovanja, sestanke

skliceváti se 
1. 1. s klicanjem drug drugemu sporočati svojo prisotnost kje: hodili so v večjih razmikih in se sklicevali, da se ne bi kdo izgubil
2. 2. v zvezi z na imeti, navajati kaj kot vzrok, razlog za svoje ravnanje, odločanje: sklicevati se na predpise, zakon / sklicevati se na svojo preteklost / sklicevati se na uglednega znanstvenika
   ♦ jur. sklicevati se na imuniteto, prvorojenstvo

skliceváje: bobnal je, sklicevaje meščane; to trdi, sklicevaje se na njegovo izjavo

sklicujóč -a -e: to zahteva, sklicujoč se na svoje pravice; publ. agencija poroča, sklicujoč se na dobro poučene kroge

Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 16. 7. 2024.