Tiskanje

tòp1 tôpa samostalnik moškega spola

orožje z daljšo cevjo za izstreljevanje granat, navadno v oddaljen cilj

naprava za izstreljevanje, izmetavanje česa

šahovska figura, ki se premika po vodoravnih in navpičnih vrstah na šahovnici

FRAZEOLOGIJA: izstreliti kot iz topa (kaj), kot bi izstrelil iz topa, spati kot top, streljati s topovi na vrabce, streljati z vsemi topovi (na koga, na kaj, po kom, po čem, proti komu, proti čemu), hrana za topove, z vsemi topovi
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek hrv., srb. tȍp iz tur. top, prvotno ‛krogla, kepa, zvitek, bala, kos’ - več ...

jezikoslôvje jezikoslôvja samostalnik srednjega spola [jezikoslôu̯je]

1.

veda o jeziku in jezikovnih pojavih

1.1.

STALNE ZVEZE: klasično jezikoslovje, korpusno jezikoslovje, primerjalno jezikoslovje, splošno jezikoslovje, strukturalno jezikoslovje, uporabno jezikoslovje
ETIMOLOGIJA: ↑jezik + tvor. od stcslov. slovo ‛beseda’

mêsno-kôstni mêsno-kôstna mêsno-kôstno pridevnik [mêsnokôstni]
STALNE ZVEZE: mesno-kostna moka
ETIMOLOGIJA: ↑mesni + ↑kostni

móka móke samostalnik ženskega spola [móka]

1.

mleta zrna, semena, zlasti žit, za pripravo živil

1.1.

2.

prah, pridobljen iz trše snovi z mletjem

STALNE ZVEZE: bela moka, črna moka, durum moka, enotna moka, gladka moka, graham moka, kostna moka, kostno-mesna moka, krvna moka, mehka moka, mesna moka, mesno-kostna moka, moka durum, navadna moka, ostra moka, perna moka, polbela moka, polnovredna moka, polnozrnata moka, ribja moka, zmesna moka
FRAZEOLOGIJA: bel kot moka, Iz te moke ne bo kruha., Kruha ne naredi moka, ampak roka.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. mǫka ‛moka’, nar. in star. hrv. múka, rus. muká, češ. mouka < pslov. *mǫka < ide. *monHkáh2 *‛rezultat tolčenja’, iz *menHk‑ ‛tlačiti, stiskati, gnesti, tolči’ - več ...

zaprêsti zaprêdem tudi zaprésti zaprédem dovršni glagol [zaprêsti] tudi [zaprésti]

1.

oviti v pajčevino, nit iz posebnega izločka

1.1.

ekspresivno

2.

v obliki zapresti se oviti se v pajčevino, nit iz posebnega izločka z namenom preobrazbe ali čakanja na ugodnejše pogoje

2.1.

v obliki zapresti se

ekspresivno

2.2.

v obliki zapresti se

ekspresivno

3.

oddati ali začeti oddajati enakomeren, nizek zvok, značilen za mačko, navadno ob občutju ugodja, zadovoljstva

3.1.

ekspresivno

3.2.

ekspresivno

3.3.

ekspresivno

FRAZEOLOGIJA: zapresti koga v mrežo
ETIMOLOGIJA: ↑presti

bahàv baháva bahávo pridevnik [bahàu̯ baháva bahávo]

1.

ki se (rad) pretirano hvali, izpostavlja s svojimi dejanji, dosežki, premoženjem; SINONIMI: bahaški, bahat

1.1.

ekspresivno

;

SINONIMI:

ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

2.

ekspresivno ki izstopa s svojim videzom, pretirano okrašenostjo; SINONIMI: ekspresivno bahaški, ekspresivno bahat

ETIMOLOGIJA: ↑bahati se

ciklón ciklóna samostalnik moškega spola [ciklón]

1.

območje nizkega zračnega tlaka in vrtinčenja zraka

2.

vrtinčast tropski vihar; SINONIMI: iz meteorologije tropski ciklon

STALNE ZVEZE: tropski ciklon
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Zyklon iz angl. cyclone, iz gr. kýklos ‛kolo, krog’ - več ...

cŕkniti cŕknem dovršni glagol [cə̀rkniti]

1.

neformalno, slabšalno priti v stanje, ko osnovni življenjski procesi ne potekajo več; SINONIMI: neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

1.1.

neformalno

slabšalno

;

SINONIMI:

neformalno, slabšalno krepniti, slabšalno škripniti

2.

neformalno priti v stanje neodzivnosti, nedelovanja, nedosegljivosti; SINONIMI: neformalno krepniti, ekspresivno škripniti

FRAZEOLOGIJA: raje crknem, crkniti od smeha, za crknit, Naj sosedu krava crkne., V španoviji še pes crkne., Za crknit!
ETIMOLOGIJA: = hrv., srb. cȑknuti, star. bolg. crъ́kna, iz crkati, glej ↑crkavati

ébola ébole samostalnik ženskega spola [ébola]

1.

iz medicine nalezljiva virusna bolezen, ki povzroča hude notranje in zunanje krvavitve, razširjena zlasti v Afriki

1.1.

iz medicine

ETIMOLOGIJA: prevzeto (prek nem. Ebola) iz angl. Ebola po reki Ebola v Zairu (danes Demokratična republika Kongo), kjer se je leta 1976 pojavil prvi opisani primer bolezni

razkáčiti razkáčim dovršni glagol [raskáčiti]

1.

ekspresivno zelo razjeziti, razburiti

2.

v obliki razkačiti se, ekspresivno zelo se razjeziti, razburiti

ETIMOLOGIJA: iz *kačiti ‛dvigati se, skakati’ (sorodno s ↑skakati), glej ↑kača

eSSKJ – Slovar slovenskega knjižnega jezika