adút Frazemi s sestavino adút:
bíti glávni adút, bíti močán adút, držáti vsè adúte v rôkah, iméti močán adút [v rôkah], iméti svôje adúte, iméti vsè adúte v rôkah, izbíti kómu iz rôk zádnji adút, izgubíti zádnji adút, izigráti svôje adúte, izkorístiti [vsè] svôje adúte, [kot] glávni adút, močán adút, nàjmočnéjši adút, potégniti iz rokáva [šè] zádnji adút, razkríti [vsè] svôje adúte, skríti svôje adúte, skrívati svôje adúte, uporábiti [kàj] [kot] zádnji adút, vréči šè zádnji adút, zádnji adút, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

akórd -a m
1.
glasb. istočasno zvenenje najmanj treh različnih tonov
SINONIMI:
glasb. harmonija, glasb. sozvočje, glasb. sozvok
2.
ekspr. skladni, ubrani glasovi, zvoki
SINONIMI:
knj.izroč. sozvok
GLEJ ŠE: delo, obrat1, obrat1

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

arabéska -e ž (ẹ̑) pročelje s kamnitimi ~ami; zaigrati ~o |skladbo|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

barkaróla -e ž (ọ̑)
pesem beneških gondoljerjev: zvoki barkarole
// skladba v ritmu take pesmi: zaigrati barkarolo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

cês -a tudi -- m (ȇ)
glasb. za polton znižani ton c: zaigrati ces; prvi del zloženk: Ces-dur durov tonovski način s sedmimi nižaji

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

čárlston -a m
hitri ples v dvodobnem taktu, po izvoru iz Severne Amerike; skladba za ta plespojmovnik
SINONIMI:

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

čústven Frazemi s sestavino čústven:
brénkniti na čústveno strúno, igránje na čústvene strúne, zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

duodécima -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu dvanajstih diatoničnih stopenj: zaigrati duodecimo
// dvanajsta diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

dúrov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na dur: durov akord, trozvok; durov tonovski način; zaigrati durovo in molovo lestvico; C-durova lestvica

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

dúša Frazemi s sestavino dúša:
bíti dôbra dúša, bíti dúša čésa, bíti kdó/kàj z dúšo in telésom, bíti predán kómu/čému z dúšo in telésom, bíti zláta dúša, čŕna dúša, dóber kàkor dúša, dôbra dúša, iméti čŕno dúšo, iméti dôbro dúšo, iméti kàj na dúši, iméti zláto dúšo, izdíhniti [svôjo] dúšo, izpustíti dúšo, ležáti kómu kàj na dúši, mírne dúše, obležáti kómu kàj na dúši, pásja dúša, píhanje na dúšo, píhati kómu na dúšo, píhniti kómu na dúšo, podpréti si dúšo, popíhati kómu na dúšo, poznáti kóga v dno dúše, predáti se kómu/čému z dúšo in telésom, privezáti si dúšo, spustíti dúšo, v dnò dúše, vídeti kóga v dnò dúše, z dúšo in telésom, zapisáti se kómu/čému z dúšo in telésom, zláta dúša, žíva dúša

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

f
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
1 f-ja tudi f f-a tudi f f samostalnik moškega spola
ime črke ali glasu
IZGOVOR: [fə̀], rodilnik [fə̀ja] tudi [fə̀] in [èf], rodilnik [êfa] tudi [èf]

ePravopis: Slovenski pravopis 2014?2017: Slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

h3 h-ja tudi h -- [há] m, prva oblika s -em (ȃ; ȃ) glasb. zaigrati ~; ton ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

harmọ́nika -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

ȋgra -e ž

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

igránje Frazemi s sestavino igránje:
igránje na čústvene strúne, igránje z odpŕtimi kártami, igránje z ôgnjem, igránje z življênjem

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

internacionála -e ž (ȃ)
1. polit. mednarodno združenje delavskih političnih organizacij: kongres internacionale / Socialistična internacionala mednarodno združenje socialnodemokratskih strank
♦ zgod. Prva [I.] internacionala od leta 1864 do leta 1878; Druga [II.] internacionala mednarodno združenje socialističnih organizacij od 1889 do 1914; Tretja [III.] internacionala ali Komunistična internacionala mednarodno združenje komunističnih organizacij od 1919 do 1943
2. mednarodna proletarska himna: zaigrati, zapeti internacionalo
3. publ., s prilastkom mednarodna skupnost ljudi z enakimi cilji, interesi: duhovna, kulturna internacionala / slabš. črna internacionala Katoliška cerkev, pristaši klerikalizma

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

intráda -e ž (ȃ) glasb. |uvodni stavek|: zaigrati ~o

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

k2 predl., pred k in g h, z dajalnikom
1. za izražanje cilja, ki (naj) ga gibanje doseže: iti k oknu; izlet k Savici / prestaviti stol od mize k postelji / privezati h kolu; sesti k peči / iti k brivcu; pog. hoče (iti) k železnici v železniško službo; pren. iti k izpitu, k poroki; prisiliti k pokorščini
// za izražanje splošne usmerjenosti: obrniti se k oknu; steza pelje k vodi; pren. nagnjenje k jezi
2. za izražanje dodajanja, dopolnjevanja: dokupiti njivo k posestvu / pripombe k osnutku; prispevek k varnosti v cestnem prometu; elipt. k točki 2 zakona / pripisati obresti (h) glavnici; priključitev Primorske (k) Sloveniji
3. za izražanje pripadnosti: zajec spada h glodavcem; prištevajo ga k modernistom
4. za izražanje namena: zbrati se k posvetovanju; iščemo delavca (za) k stroju / napravlja se k dežju; star. pripravljati se k odhodu na, za odhod; star. zaigrati k plesu za ples
// za izražanje primernosti: kakšne rokavice nosiš k temu kostimu?
5. za izražanje vzroka: čestitati k diplomi, uspehu
6. za izražanje bližine časovni meji; proti2: napad pričakujejo k jutru / obišči nas k novemu letu
● ne bo ga več k nam v našo hišo, v naš kraj; k sebi klic živini na levo; pog. ne da k sebi vztraja pri svojem; je nedostopen; nižje pog. iti k nogam peš; star. vrne se k letu čez eno leto; star. to mu ne bo k pridu v prid; zastar. obsoditi k smrti na smrt; star. k prvemu, k drugemu in tretjemu pri licitaciji prvič; pog. iti k vojakom služit vojaški rok; zastar. k zadnjemu te vprašam zadnjič

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

kȋks -a m

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

komédija komédije samostalnik ženskega spola [komédija] STALNE ZVEZE: stand up komedija, stand-up komedija
FRAZEOLOGIJA: brez komedij, komedija zmešnjav, Komedija je končana.
ETIMOLOGIJA: prevzeto po zgledu nem. Komödie, frc. comédie, it. commedia prek lat. comoedia iz gr. kōmōidía, iz kōmōidós ‛pevec Dionizu posvečenih veselih pesmi’, iz kõmos ‛Dionizu posvečena vesela pesem ali (bučen) svečan obhod’ + ōidós ‛pevec’ - več ...
kópačka kópačke samostalnik ženskega spola [kópačka] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz češ. kopačka iz kopat v pomenu ‛brcati’, glej ↑kopati
kvárta1 -e ž (ȃ)
glasb. interval v obsegu štirih diatoničnih stopenj: zaigrati kvarto
// četrta diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

kvínta -e ž (ȋ)
glasb. interval v obsegu petih diatoničnih stopenj: zaigrati kvinto
// peta diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

márš -a m z -em (ȃ) iti na ~ na pohod; pešaj. zaigrati ~ koračnico

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

nategníti in natégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti
a) da doseže kaj večjo, največjo dolžino: nategniti jermen, vrv; močno nategniti struno napeti / nategniti elastiko / voznik je nategnil vajeti / nategniti kapo čez ušesa; nategnila je krilo čez kolena potegnila / ekspr. nategnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) nav. ekspr. da postane kaj bolj ravno, gladko, brez gub; poravnati, zravnati: skušal je nategniti rokav / nategniti pregrinjalo na postelji
// ekspr. obleči, navadno malomarno, površno: nategnil je suknjič in odšel / v naglici je nategnila nase krilo
2. pog. povzročiti, da traja kaj dalj časa; podaljšati, potegniti: delovnik so nam nategnili še za dve uri / še pet minut bom nategnil predavanje
3. pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu nalagati2, ogoljufati, prevarati: že spet ga je nategnil; nikar ne dovoli, da bi te nategnil
4. star. navzeti se, zlasti barve, vonja: vino po pretakanju rado nategne / slivovka nategne barvo vina
● ekspr. nategniti harmoniko zaigrati na harmoniko; ekspr. nategniti otroku ušesa kaznovati ga s potegljaji za uhelj; ekspr. nategnil je ušesa, da bi slišal prisluhnil; ekspr. uzde, vajeti mu bo treba nategniti biti bolj strog, zahteven do njega

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

nìč Frazemi s sestavino nìč:
ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, íti na vsè ali nìč, na vsè ali nìč, prepírati se za prázen nìč, príti na nìč, sesúti se v nìč, za nìč na svétu, zaigráti na vsè ali nìč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

noktúrno -a m (ȗ)
glasb. krajša skladba liričnega, otožnega značaja, navadno klavirska: zaigrati nokturno; Chopinovi nokturni

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

nóna1 -e ž (ọ̑)
glasb. interval v obsegu devetih diatoničnih stopenj: zaigrati nono
// deveta diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

odlómek -mka m (ọ̑)
1. krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: objaviti, prebrati odlomek iz romana; zaigrati odlomek iz opere / ohranilo se je le nekaj odlomkov drame; slišal je samo odlomek pisma del
2. odlomljen drobec, kos: odlomki kosti / zadel ga je odlomek granate drobec, košček
● ekspr. to ni trajalo niti odlomek sekunde delček, delec

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

odstávek -vka m (ȃ)
krajši, vsebinsko zaključen del besedila, ki se začenja v novi vrsti, navadno s presledkom: zaključno poglavje ima pet odstavkov; dolg, kratek odstavek / narediti odstavek začeti pisati v novi vrsti in navadno nekoliko proti desni
// krajši, navadno vsebinsko zaključen del kakega besedila, umetniškega dela: prebral je nekaj odstavkov in odložil knjigo; pet odstavkov zna na pamet / zaigrati nekaj odstavkov iz znane opere
♦ alp. daljši del plezalne smeri

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

ôgenj Frazemi s sestavino ôgenj:
báti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, bíti [kot] ólje na ôgenj [čésa, čému], bíti med dvéma ôgnjema, bíti vèč díma kot ôgnja, brúhati na kóga ôgenj in žvêplo, dáti rôko v ôgenj za kóga/kaj, dolíti ólja na ôgenj [čésa, čému], dolíti ólje na ôgenj [čésa, čému], dolívanje ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólja na ôgenj [čésa, čému], dolívati ólje na ôgenj [čésa, čému], igráčkanje z ôgnjem, ígra z ôgnjem, igránje z ôgnjem, igráti se z ôgnjem, iméti dvé želézi v ôgnju, iméti šè êno želézo v ôgnju, iméti vèč želéz v ôgnju, íti v ôgenj za kóga, iz díma v ôgenj, klicáti na kóga ôgenj in žvêplo, kot ôgenj, kot ôgenj in vôda, metáti na kóga ôgenj in žvêplo, ôgenj v stréhi, pazíti se kóga/čésa kàkor žívega ôgnja, pêči kot ôgenj, pokončáti kóga/kàj z ôgnjem in mêčem, posláti na kóga ôgenj in žvêplo, prilíti ólja na ôgenj [čésa, čému], prilívanje ólja na ôgenj, prilívati ólja na ôgenj [čésa, čému], razširiti se kot ôgenj, rdéč kot ôgenj, šíriti se kot ôgenj, vróč kàkor ôgenj, z ôgnjem in mêčem, z óljem ôgenj gasíti, znájti se med dvéma ôgnjema, žgáti kot ôgenj

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

oktáva -e ž (ȃ)
1. glasb. interval v obsegu osmih diatoničnih stopenj: zaigrati, zapeti oktavo / enočrtna oktava / struna zveni (za) oktavo višje
● ekspr. ali ne boste še odšli, je rekla za oktavo višje, kot je sicer govorila s precej višjim glasom, glasneje
// osma diatonična stopnja glede na dani ton: kvarta in oktava
2. lit. kitica iz osmih enajstercev; stanca: pesem v oktavah

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

ôsel ôsla samostalnik moškega spola [ôsəu̯ ôsla] FRAZEOLOGIJA: delati osla iz koga, imeti koga za osla, kazati osle (komu), kronan osel, presedlati s konja na osla, star osel, trmast kot osel, Osel gre samo enkrat na led.
ETIMOLOGIJA: = stcslov. osьlъ, hrv. ȍsao, rus. osël, češ. osel < pslov. ali slovan. *osьlъ, prevzeto prek germ., prim. got. asilus, iz lat. asellus ‛osliček’, iz asinus ‛osel’ - več ...
pésem -smi ž (ẹ̑)
1. krajše literarno delo z ritmičnim besednim redom, s posebno glasovno ureditvijo, navadno z manjšim številom besed v vrstici: brati, deklamirati pesmi; pisati, star. zlagati pesmi; prevesti, uglasbiti pesem; romantična, satirična, tendenčna pesem; ciklus, zbirka pesmi; pesmi in pesnitve / ljubezenska pesem; ljudska pesem ki se zlasti v péti obliki širi, ohranja in pri tem bolj ali manj spreminja; umetna pesem katere oblika in vsebina je izraz zavestnega umetniškega hotenja določenega avtorja; pesmi za otroke / ekspr. Župančičeva pesem je polna žara Župančičeve pesmi, pesništvo
2. vokalna skladba z literarnim delom kot besedilom: peti, poslušati pesmi; borbena, vesela pesem; besedilo, melodija, refren pesmi / ekspr. oglasila se je, zadonela je pesem / zaigrati pesem na harmoniko; žvižgati (si) pesem / cerkvena pesem; partizanska, zborovska pesem
// izvajanje, petje take skladbe: to pesem moramo še izboljšati; zbor vadi novo pesem / v pesem se je mešal razposajen smeh
3. nav. ekspr., navadno s prilastkom določen skupek glasov, zvokov
a) s katerimi se oglaša kaka ptica, žuželka: prisluhnil je pesmi čričkov, grlic / škrjanček je drobil svojo pesem je pel / pesem slavca je utihnila
b) ki jih daje pojavljanje, gibanje, delovanje česa: pesem dežja, morja, vetra ga je pomirjala; pesem klopotcev, zvonov, žage / stroj je drdral svojo enolično pesem
● knjiž. pesem je ugasnila v njegovih očeh ni bil več vesel, radosten; ekspr. zdaj je to (delati) pesem to je zelo prijetno, lahko delo, opravilo; pog., ekspr. to je pa druga pesem stvar je drugačna, kakor je kazalo; pog., ekspr. kako se bo to končalo, je pa druga pesem izraža dvom, nezaupanje v tak konec česa, kot se kaže, napoveduje; pog., ekspr. zmeraj ista pesem zmeraj enako, neprimerno, nezaželeno govorjenje, ravnanje; pog., ekspr. vsi zaljubljenci pojejo isto pesem govorijo, ravnajo enako; knjiž., ekspr. labodja pesem pesnikovo, pisateljevo, skladateljevo zadnje pomembno delo pred smrtjo; ekspr. sekira je zapela gozdu mrtvaško pesem začeli so ga sekati; knjiž. vse to je še pesem prihodnosti se še ne bo kmalu uresničilo; publ., ekspr. ta izdelek je visoka pesem tehnike je zelo kvaliteten, dober
♦ etn. jurjevske pesmi; obredna pesem vsebinsko in melodično prirejena določenemu obredu; glasb. črnska duhovna pesem ljudska pesem z religiozno, svetopisemsko snovjo, nastala med črnci v Združenih državah Amerike; dvoglasna, večglasna pesem; lit. anakreontska pesem; domovinska pesem ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine; epska pesem ki vsebuje pripoved, zgodbo; izpovedna pesem; junaška pesem ljudska pesem, ki govori o velikih in slavnih dejanjih; lirska pesem ki vsebuje izpoved; lirsko-epska pesem ki vsebuje izpoved v pripovedi; meditativna pesem; množična pesem zborovska, navadno enoglasna, z aktualnim družbenopolitičnim besedilom; priložnostna pesem ki nastane ob določenem, pomembnejšem (zunanjem) dogodku in je nanj snovno vezana; pesem v enajstercih, svobodnem verzu; pesem v prozi zelo kratko (lirično) literarno delo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

plés -a m (ẹ̑)
1. glagolnik od plesati: godba je igrala za ples; pri plesu plesalec vodi plesalko; med plesom je z nogo udarjal ob tla; petje in ples / v plesu, s plesom izražati svoje razpoloženje / ples burje, oblakov, snežink; divji ples misli / ekspr. vrtoglavi ples cen dviganje
2. zaključeno zaporedje (predpisanih) gibov, premikov, navadno ob določeni glasbi: rad pleše hitre plese; lahek, počasen, živahen ples; ples v ritmu čačačaja; ples v tričetrtinskem taktu / latinskoameriški plesi nastali pod vplivom španske ter črnske glasbene in plesne folklore; ljudski plesi; črnski obredni plesi; orientalski, španski plesi; skupinski ples; plesalka trebušnih plesov / bojni ples
3. skladba, na katero se lahko pleše: zaigrati ples; odlomek plesa / Slovanski plesi A. Dvořaka
// (predpisano) ritmično gibanje, premikanje ob izvajanju take skladbe: odplesala je z njim dva plesa; prvi, zaključni ples / prositi koga za ples
4. družabna prireditev, na kateri se pleše: to je prvi ples, ki se ga bo udeležil v življenju; iti na ples / maturantski, medicinski ples; ples v maskah pri katerem nosijo plesalci maske
5. ritmično gibanje, premikanje, s katerim živali posredujejo sovrstnicam določeno sporočilo: čebelji ples; ruševčev ženitovanjski ples; ples kobre, kačjega pastirja
● ekspr. začel se je bojni, krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. leta 1945 se je končal mrtvaški ples vojna
♦ etn. ples z meči pri nekaterih prvotnih ljudstvih moški ples, pri katerem plesalci delajo figure z meči; kor. družabni ples namenjen predvsem zabavi; izrazni ples; karakterni ples; skupinski ples; med. svetega Vida ples živčna bolezen z nehotenimi sunkovitimi gibi, podobnimi gibom pri plesu; um. mrtvaški ples srednjeveški motiv z okostnjaki in predstavniki različnih stanov, ki ponazarja neizbežnost smrti

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

podáti -dám dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol govorjenja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
/Dobrohotno/ mu je podal palico (za lovljenje rečnih postrvi).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj izraziti komu/čemu koga/kaj
(V začetku) jim je (za jasnejšo predstavo) podal kratek zgodovinski pregled.
3.
iz šolstva, v posplošenem pomenu kdo/kaj dati komu/čemu koga/kaj
(V oddelkih) so slušateljem /redno/ podali predpisano snov (za letni ali zimski semester).

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

poskôčen -čna -o; -ejši -a -e (ó; ó ȏ ó; ó) ~a veverica; biti vesel in ~
poskôčna -e ž, rod. mn. -ih (ó) zaigrati nekaj ~ih
poskôčnost -i ž, pojm. (ó)

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

poskóčnica tudi poskôčnica -e ž (ọ̑; ȏ) nav. ekspr.
1. lahkotna skladba, navadno za ples: zaigrati veselo poskočnico
2. pesem ljubezenske, šaljive vsebine, navadno kratka: fantovske pesmi in poskočnice
♦ lit. alpska poskočnica kitica iz štirih verzov v amfibrahih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

poskóčnica -e ž
ekspr. lahkotna skladba, navadno za ples
SINONIMI:
ekspr. poskočna

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

postòp -ópa m (ȍ ọ́)
glasb. zaporedje tonov, akordov: uporabiti, zaigrati postop / melodični postop

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

právi Frazemi s sestavino právi:
bíti imenován s právim iménom, bíti [práva] cvétka, bíti práva enciklopedíja, bíti [právi] ángel, bíti [právi] ángelček, bíti [právi] bíser [čésa], bíti [právi] cvét čésa, bíti [právi] mójster za kàj, bíti právi sín kóga/čésa, bíti [právi] sín svôje dôbe, bíti právi sín svôjega očéta, bíti právo odkrítje, dajáti [právi] tón čému, dáti [právi] tón čému, imenovánje stvarí s právim iménom, imenováti kàj s právim iménom, imenováti stvarí s právim iménom, iméti glávo na právem kôncu, iméti glávo na právem méstu, iméti srcé na právem méstu, kàj je [práva] zláta jáma, lotíti se čésa na právem kôncu, nakopáti si [právega] vrága na glávo, napotíti kóga/kàj na právi naslòv, poimenovánje čésa s právim iménom, poimenovánje stvarí s právim iménom, poimenováti kàj s právim iménom, poimenováti stvarí s právim iménom, pokázati se v právi lúči, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôjo] právo bárvo, poslán na právi naslòv, posláti kóga/kàj na právi naslòv, postáti [právi] bíser [čésa], postáviti stvarí na právo mésto, práva enciklopedíja, práva fíga, práva gôra, [právi] môrski vólk, právi naslòv, právi Téksas, príti na právi naslòv, príti s právo bárvo na dán, rómati na právi naslòv, správiti kóga na právo pót, správljati kóga na právo pót, srcé na právem méstu, tí si práva búča, usmériti kóga/kàj na právi naslòv, zabrénkati na právo strúno, začéti na právem kôncu, zadéti právo strúno, zaigráti na právo strúno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

príma1 -e ž (ī)
glasb. interval, ki nastane s ponovitvijo istega tona: zaigrati primo
// prva diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

prizòr -ôra m (ȍ ó)
1. del stvarnosti, dogajanja, kot ga kdo v trenutku vidi: opisati zanimiv prizor; pred seboj je zagledal nenavaden prizor; grozljiv, mučen, smešen prizor; prisrčen prizor iz družinskega življenja
// navadno s prilastkom del stvarnosti sploh: upodabljanje lovskih, živalskih prizorov; prizor pretepa; rad opisuje prizore iz narave, taborišča
2. najmanjša vsebinska enota odrskega dela, določena navadno s spremembo števila istočasno nastopajočih oseb: napisati, zaigrati prizor; ponoviti prizor umiranja; osrednji, zaključni prizor; prizor iz drugega dejanja opere; spremeniti vrstni red prizorov / filmski prizori; evfem. v filmu je veliko posteljnih prizorov ki prikazujejo spolne odnose
♦ gled. množični prizor v katerem nastopa množica ljudi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

raztegníti in raztégniti -em dov. (ī ẹ́)
1. z vlečenjem povzročiti, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztegniti elastiko, vzmet; vrv je raztegnil, kolikor je mogel; raztegniti se kot gumi / raztegniti anteno, merski trak; mizo so morali raztegniti, da je bilo dovolj prostora za vse / raztegniti ustnice; ekspr. obraz se mu je raztegnil v nasmeh nasmehnil se je / ekspr. raztegnil je korak, da bi pravočasno prišel začel je delati daljše korake
b) večjo, največjo površino: raztegniti kožo, usnje / raztegniti preozke čevlje
2. spraviti v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztegniti krake šestila / raztegniti roke v objem razširiti
3. ekspr. povzročiti, da traja kaj dalj časa: raztegniti debato, pripovedovanje; govor je raztegnil za celo uro; počitnice bodo malo raztegnili podaljšali
● ekspr. raztegniti harmoniko zaigrati nanjo; ekspr. raztegniti meje kake države povečati, razširiti; star. raztegniti mošnjico dobro plačati, dati veliko denarja; ekspr. raztegniti oblast na sosednje dežele podrediti si jih; ekspr. raztegniti trditev, ugotovitev na celoto posplošiti; ekspr. veselo je raztegnil usta se zasmejal
♦ šport. raztegniti mišice s posebnimi vajami sprostiti mišice in vezno tkivo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

raztegniti ► resˈtẹːgėnt -gnen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

ritornél -a m (ẹ̑) glasb.
1. v 17. in 18. stoletju kratek instrumentalni odlomek v vokalno-instrumentalnih delih: zaigrati ritornel pred arijo
2. živahen zaključni del kitice pri madrigalu, ki se ponavlja pri vseh kiticah:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

rock and roll rock and rolla [rókən(d)ról] m (ọ̑, ọ̑)
živahen ples v štiričetrtinskem taktu, po izvoru iz Severne Amerike: plesati rock and roll; rock and roll in bugivugi
// skladba za ta ples: zaigrati rock and roll

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

seguidilla -e [segidílja] ž (ȋ)
glasb. hiter španski ljudski ples v tridobnem taktu: plesati seguidillo
// skladba za ta ples: zaigrati seguidillo
♦ lit. španska lirska pesem iz dveh kitic v 5- do 7-zložnem jambskem verzu

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

séksta -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu šestih diatoničnih stopenj: zaigrati seksto; mala v obsegu štirih celih tonov, velika seksta v obsegu štirih celih tonov in poltona
// šesta diatonična stopnja glede na dani ton:

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

sekúnda -e ž (ȗ)
1. enota za merjenje časa, šestdeseti del minute: šteti sekunde; svetilnik je zasvetil vsakih deset sekund; čez nekaj sekund bo poldne; desetinka sekunde je odločala o prvem mestu; meriti čas na sekundo natančno / kandidati imajo trideset sekund (časa) za premislek
2. glasb. interval v obsegu dveh diatoničnih stopenj: zaigrati sekundo; mala ki obsega pol tona, velika sekunda ki obsega cel ton
// druga diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in sekunda
● ekspr. vsaka sekunda je bila dragocena zelo je bilo treba hiteti; ekspr. prihaja do sekunde točno zelo; ekspr. v preblisku sekunde je spremenil načrt v trenutku, v hipu
♦ geom. (kotna) sekunda šestdeseti del kotne minute; mat. ločna sekunda enota za merjenje dolžine loka, tritisočšeststoti del ločne stopinje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

séptima -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu sedmih diatoničnih stopenj: zaigrati septimo / mala v obsegu petih celih tonov, velika septima v obsegu petih celih tonov in poltona
// sedma diatonična stopnja glede na dani ton: motiv se zaključi na septimi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

serenáda -e ž (ȃ)
1. knjiž. (lirična) pesem, peta navadno ponoči pod oknom; podoknica: poslušati serenado
2. knjiž. večerna glasbena prireditev na prostem: prirejati serenade
3. glasb. skladba za različne zasedbe, namenjena zlasti izvajanju zvečer na prostem: napisati, zaigrati serenado / serenada za godala

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

skòk skóka in skôka m (ȍ ọ́, ó)
1. glagolnik od skočiti:
a) skok čez potok, skozi okno / skok z mesta, z naletom; skok na glavo, na noge; skok naprej, vstran / teči v dolgih skokih; ekspr. z enim skokom je bil iz hiše, pri oknu / v skoku ujeti žogo / pri tretjem skoku se je poškodoval / narediti, publ. izvesti skok
b) še skok po časopis, pa se vrnem domov / iti na kratek skok k sosedu na kratek obisk
// razdalja, višina, ki se doseže z odrivom od podlage: izmeriti skok; drugi skok je bil zelo visok
// nav. ekspr., v prislovni rabi izraža manjšo razdaljo: hoditi skok pred drugimi; cilj je samo še skok daleč
2. ekspr., navadno s prilastkom hitro, nenadno povečanje: skok cen, proizvodnje; skoki in padci temperature naraščanje / publ. država je naredila velik gospodarski skok je v kratkem času gospodarsko zelo napredovala, se razvila
3. ekspr., navadno s prilastkom nenaden prehod z ene stvari na drugo brez neposredne notranje povezanosti: miselni skoki / za ta film so značilni veliki časovni skoki
4. star., v prislovni rabi, s predlogom zelo hitro: na skok je bil fant na drevesu; ubogati na skok / v enem skoku se je spremenil nenadoma / jezditi skok na skok; zastar. jezditi na skok na splav
5. star. galop: skok je konja utrudil; pognati v skok; prijezditi v skoku
● ekspr. tu ima reka kar precejšen skok padec; star. zaigrati za skok za ples, zlasti poskočen; ekspr. vedela je za njegove skoke čez plot za nezvestobo v zakonu
♦ alp. preplezati skok mesto, zlasti večje, kjer se gorsko pobočje zelo strmo, navpično prelomi; šport. dvojni skok; levji skok preval letno; smrtni skok premet prosto, zlasti z višine; skok čez konja, kozo preskok čez konja, kozo; skok v daljino atletska disciplina, pri kateri se skače v vodoravni, v višino v navpični smeri; skok ob palici ali s palico atletska disciplina, pri kateri se skače čez letvico s pomočjo palice; skok z elastiko skok v globino, pri katerem je skakalec pripet z dolgo elastično vrvjo; skoki v vodo; skok s padcem; prvak v smučarskih skokih; tur. skok čez kožo tradicionalna prireditev na praznik rudarjev, združena z obrednim sprejemanjem novih članov med rudarje; um. pasji skok okras v obliki niza iz spiralasto zvitih črt; vet. biti sposoben za skok biti sposoben skočiti, dvigniti se v položaj, ki omogoča paritev

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

sonáta sonáte samostalnik ženskega spola [sonáta] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonata, prvotno ‛igranje, godba, skladba’, iz suonare ‛zveneti, glasiti se, gosti’ - več ...
sonatína sonatíne samostalnik ženskega spola [sonatína] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz it. sonatina, prvotno ‛mala sonata’, iz ↑sonata - več ...
sótiš -a m (ọ̄)
etn. ljudski ples v dvočetrtinskem taktu, pri katerem se udarja z nogami ob tla in ploska; šotiš: plesati sotiš / zaigrati sotiš

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

sôul -a [sou̯l] m, pojm. (ȏ) glasb. zaigrati ~

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

stávek -vka m (ȃ)
1. enota jezikovnega sporočila, sestavljena iz besed: oblikovati stavek; dolg, kratek stavek; jasen, zapleten stavek; deli stavka; začetek stavka; besede in stavki / besedilo je pregledal od stavka do stavka; zna povedati samo nekaj nemških stavkov; zadnji stavki romana so ga pretresli / o problemu je povedal le nekaj stavkov
♦ jezikosl. stavek skladenjska enota, sestavljena iz besed, zbranih okrog ene osebne glagolske oblike ali kake druge besedne vrste; analizirati stavek; dopustni stavek odvisni stavek, ki izraža dejstvo, kljub kateremu se dejanje nadrednega stavka uresniči; glavni stavek neodvisni stavek podredja, ki ima dopolnilo v odvisnem stavku; nadredni stavek glavni ali odvisni stavek podredja, od katerega je odvisen drug stavek; napovedni ali spremni stavek ki uvaja, spremlja premi govor; nepopolni stavek ki mu manjka povedek; nikalni stavek ki ima zanikan povedek; odvisni stavek stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; pripovedni stavek ki kaj ugotavlja; prosti stavek z enim povedkom; veliki stavek skupina zapleteno sestavljenih stavkov z dvema pomenskima deloma; vprašalni stavek
2. glasb. oblikovno zaključen del ciklične oblike: sonatni, suitni stavek; tema tretjega stavka
// oblikovni del skladbe, navadno v obsegu štirih taktov: zaigrati oba stavka iz periode
// tehnično-kompozicijska uresničitev glasbenih idej: za tega skladatelja je značilen homofonski stavek; izražati se v vokalnem stavku / kompozicijski stavek
3. tisk. kovinska ali na filmu izdelana predloga za tiskanje: narediti, odtisniti, podreti, postaviti, razmetati stavek; dvokolonski stavek; gladki stavek iz enega tipa črk; ročni, strojni stavek
4. teh. več primerkov istega orodja, stvari zaporedne velikosti: stavek kladiv, šablon; stavek navojnih vijakov
5. rač. osnovna navodila za eno fazo računalniške obdelave: izvršilni, vhodni stavek; logični stavek
6. nar. skupina navadno desetih pokonci postavljenih snopov: nažela je že deset stavkov pšenice

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

strúna Frazemi s sestavino strúna:
brénkati na drugáčne strúne, brénkati na drúge strúne, brénkniti na čústveno strúno, igránje na čústvene strúne, napét kot strúna, napéti drúge strúne, ubírati drúge strúne, ubráti drugáčne strúne, ubráti drúge strúne, zabrénkati na drugáčne strúne, zabrénkati na právo strúno, zadéti právo strúno, zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno, zaigráti na právo strúno

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

svój Frazemi s sestavino svój:
báti se za svôjo glávo, báti se za svôjo kóžo, bíti med svôjimi štírimi sténami, bíti právi sín svôjega očéta, bíti sám svój gospód, bíti v část svôjemu iménu, bíti v [svôjem] elemêntu, bojeváti se za [svój] prôstor pod sóncem, boríti se za [svój] prôstor pod sóncem, čákati na svôjih pét minút [sláve], čúvati kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, dajáti svój pečát čému, dáti svój pečát čému, deklè svôjih sánj, délati část svôjemu iménu, délati za svój žèp, delováti za svój žèp, dobíti kóga/kàj v svôje krémplje, dobíti [svój] prôstor pod sóncem, dobíti svôjih pét minút [sláve], dôbro se počútiti v svôji kóži, dočákati svôjih pét minút [sláve], dodáti svój pečát čému, doživéti svôjih pét minút [sláve], dragó prodáti svôjo kóžo, držáti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, držáti vsè v svôjih rôkah, glédati [samó] na svój žèp, glédati [samó] za svój žèp, hodíti svôja póta, iméti kóga/kàj v [svôjih] krémpljih, iméti [svój] čŕn dán, iméti svój dán, iméti svój kríž, iméti [svój] prôstor pod sóncem, iméti svôje adúte, iméti svôje mêje, iméti svôjih pét minút [sláve], iskáti [svój] prôstor pod sóncem, izdíhniti svôjo dúšo, izigráti svôje adúte, izkorístiti svôjih pét minút [sláve], izkorístiti [vsè] svôje adúte, izrábiti svôjih pét minút [sláve], končáti svôjo življênjsko pót, med svôjimi štírimi sténami, môški svôjih sánj, nájti prínca svôjih sánj, nájti [svój] prôstor pod sóncem, napeljáti vôdo na svój mlín, ne môči iz [svôje] kóže, ne [môči] verjéti svôjim ušésom, ne počútiti se dôbro v svôji kóži, ne počútiti se najbólje v svôji kóži, ne vídeti dljè od svôjega nósa, nosíti svój kríž, nosíti svôjo kóžo napródaj, obrníti vôdo na svój mlín, odkríti [svôje] kárte, otròk svôjega čása, pobráti svôjih pét čéšpelj, pobráti svôjih sédem čéšpelj, pokázati svój právi obràz, pokazáti [svôje] kárte, pokazáti [svôjo] právo bárvo, pomêsti pred svôjim prágom, pométati pred svôjim prágom, postáti sám svój gospód, prínc svôjih sánj, pristáviti svój lônček, pristáviti svój lônec, pristáviti svój pískrček, príti na svój račún, pustíti svój pečát, razkríti [vsè] svôje adúte, reševáti svôjo kóžo, rešíti svôjo kóžo, skrbéti [samó] za svój žèp, skríti svôje adúte, skrívati [svôja] léta, skrívati svôje adúte, slabó se počútiti v svôji kóži, slúžiti svój krùh, speljáti vôdo na svój mlín, svój žív(i) dán ne vídeti kóga/čésa, trésti se za svôjo kóžo, užívati sadôve svôjega déla, varováti kóga/kàj kot púnčico svôjega očésa, vídeti dálje od svôjega nósa, vídeti dljè od svôjega nósa, vídeti kàj skózi svôja očála, vídeti preko svôjega plóta, vsák imá svój kríž, vsák nósi svój kríž, vsáka stvár imá svôje mêje, vsè imá svôje mêje, [vsè] svôje žíve dní, vtakníti [svój] nós [v kóga/kàj], vtíkati [svój] nós [v kóga/kàj], vtísniti svój pečát čému, vzéti svój kríž, zadéti svój kríž [na ráme], zaigráti svôje adúte, žêna svôjih sánj, žénska svôjih sánj, žéti sadôve svôjega déla

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

telenovéla telenovéle tudi télenovéla télenovéle samostalnik ženskega spola [telenovéla] tudi [télenovéla] ETIMOLOGIJA: prevzeto iz špan. telenovela iz ↑tele(vizija) + novela ‛roman’, prim. ↑novela

eSSKJ: Slovar slovenskega knjižnega jezika 2016–2017, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

têrca -e ž (ȇ)
glasb. interval v obsegu treh diatoničnih stopenj: zaigrati terco / mala v obsegu enega celega tona in poltona, velika terca v obsegu dveh celih tonov
// tretja diatonična stopnja glede na dani ton: terca in seksta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

tón -a m (ọ̑)
1. zvok določene višine, trajanja, jakosti in barve: zaigrati, zapeti ton; znižati, zvišati ton; dolg, kratek ton; glasen, tih ton; nizek, visok ton; jakost tona; melodija iz osmih tonov
2. vsaka od barv iste barvne osnove, ki se od drugih loči po kaki lastnosti: ta ton mi je všeč; tapete so v istem tonu kot preproge; na sliki prevladujejo modri toni; svetel, temen ton; topli, veseli, živahni toni / barvni ton
// z izrazom količine svetlostna stopnja vsake od barv iste barvne osnove: stena naj bo za kakšen ton temnejša od vrat; ponaredek je za več tonov svetlejši
3. ed., navadno s prilastkom način izražanja, zlasti govorjenja, pisanja: moti me tvoj cinični ton; v prijateljskem tonu napisano pismo; priznavajoč ton kritike
4. knjiž., s prilastkom značilnost, posebnost: modernistični toni pesnikovih zgodnjih stvaritev / ed.: politične razmere dajejo ton kulturniškemu razpravljanju; melanholičnost je osnovni ton njegovega pripovedništva / z oslabljenim pomenom njegove pesmi označujejo toni ironije
● pog. s pravilnim dihanjem dobimo pri petju lep ton glas; ekspr. obdolžili so ga neobjektivnosti takoj, ko je nekoliko zvišal ton glasneje, odločneje spregovoril; rad. žarg. slika in ton zvočni zapis
♦ fiz. ton zvok z eno samo sinusno sestavino določene frekvence; fiz., glasb. komorni ton ton, ki služi kot izhodišče za uglaševanje glasbenih instrumentov; glasb. alikvotni toni sozveneči z osnovnim tonom; harmonični delni ton delni ton, katerega višina je celoštevilčni mnogokratnik višine osnovnega tona; osnovni ton najnižji ton osnovnega akorda; ton lestvice, ki ni zvišan ali znižan; prvi, najnižji harmonični delni ton, ki daje tonu višino; vodilni ton; barva tona lastnost tona, odvisna od števila in jakosti alikvotnih tonov; ton a, e; jezikosl. (osnovni) ton odvisen od števila periodičnih tresljajev glasilk; nizki ton nizko, rastoče izgovorjen tonem; visoki ton visoko, padajoče izgovorjen tonem

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

trízvók -a m (ȋ-ọ̑)
glasb. akord iz treh različnih tonov: zaigrati trizvok / durov trizvok sestavljen iz osnovnega tona, velike terce in čiste kvinte; zmanjšani trizvok sestavljen iz osnovnega tona, male terce in zmanjšane kvinte

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

trózvók -a m
glasb. akord iz treh različnih tonov
SINONIMI:
glasb. trizvok

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

túš3 -a m s -em pojm. (ȗ) zaigrati ~ |kratek, bučen glasbeni uvod|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

udáriti -im dov. (á ȃ)
1. sunkovito dotakniti se koga, navadno z namenom prizadeti bolečino: udariti otroka, žival; udariti koga v obraz, trebuh; udaril ga je po glavi; udariti s palico, z roko; udaril jo je, da se je opotekla; lahno, močno udariti; pog. udariti koga nazaj vrniti komu udarec; pren. udariti z besedo, jezikom
// sunkovito dotakniti se česa, navadno z določenim namenom: udariti žogo; udariti na boben; udariti po šipi, vratih; udariti z loparjem; vojak je udaril s petami v pozdrav / pog. udariti pečat na listino dati, odtisniti
// dati glas ob sunkovitem dotiku: ura udari vsake pol ure; kratko, zamolklo udariti / ura je udarila poldne z zvočnim znakom naznanila; brezoseb. udarilo je polnoč
2. premikajoč se sunkovito dotakniti se česa: pri vstopu je udaril ob podboj; avtomobil je čelno udaril v ograjo / zobje so mu udarili skupaj / burja je udarila v okno
3. narediti sunkovit gib: petelin je udaril s perutmi in zakikirikal / srce je še nekajkrat udarilo in obstalo
4. v zvezi s strela zaradi visoke napetosti ob razelektritvi ozračja preskočiti s telesa na telo in povzročiti močen pok: strela je udarila in bil je takoj mrtev; napeljati strelovod, da v hišo ne bi udarila strela / nepreh. kadar je udarila strela, so se stisnili skupaj
5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti: najprej je udarila konjenica; udariti z bombami, brzostrelkami / udariti na sovražnika, po sovražniku
6. nepreh., ekspr., s prislovnim določilom nenadoma, silovito nastopiti, pojaviti se: sredi travnika je udarila na dan voda; skozi odprtino je udarila svetloba / plamen je udaril nazaj / njegove slabe lastnosti so spet udarile na dan
// pojaviti se v čutno močno zaznavni obliki: v nos mu je udaril vonj po ožganem; v obraz jim je udaril mrzel veter; ko so stopili na cesto, je udarila vanje vročina / s plesišča je udaril tango se je zaslišal; na ušesa, v ušesa so jim udarili čudni glasovi
// postati opazen, viden: skozi belež je udarila stara barva
7. ekspr. povzročiti škodo, težave; prizadeti: s svojim dejanjem je udaril vso družino / državo je udarila gospodarska kriza; nesreča jih je udarila
8. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: slepota ga je udarila / udarila sta jih griža in tifus; kap jo je udarila zadela; udarila ga je sončarica
9. pog., navadno z dajalnikom s svojim delovanjem povzročiti negativne posledice: mraz ji je udaril na pljuča; brezoseb.: udarilo ji je na ledvice, oči bolna je na ledvicah, očeh; udarilo jo je v noge, da se ni mogla premakniti
10. ekspr., v zvezi s po začeti neprizanesljivo ravnati s kom: udariti po političnih nasprotnikih
// začeti kritizirati, napadati koga: vsi so udarili po njem; če le more, udari po tašči
11. ekspr., s širokim pomenskim obsegom izraža začetek dejanja, kot ga določa sobesedilo: udariti tarok; udariti koračnico, polko zaigrati / udariti po sadjevcu začeti ga piti
12. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: ko sta prišla na vrh, sta udarila obilno malico / udariti v jok, smeh zajokati se, zasmejati se
13. nepreh., ekspr. hitro, silovito reči: nič ne premisli, kar udari; naravnost udariti; brezoseb. kam boš šla, je udarilo iz njega
14. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo iti, oditi: udarili so jo počez čez travnik; udariti jo v gore; udariti za kom
● ekspr. te besede so udarile vanjo kot strela so jo zelo prizadele; star. božje ga je udarilo kap ga je zadela; ekspr. kri mu je udarila v glavo, lica zelo je zardel; ekspr. nekaj mu je udarilo na možgane ne more misliti, razmišljati; pog. pohvala mu je udarila v glavo postal je domišljav, prevzeten; pog. vino mu je udarilo v glavo ga je upijanilo; pog. ob obračunu bo udarilo na dan, da so zadolženi bo prišlo na dan; ekspr. udariti na pravo struno najti pravi način; pog. udariti (s pestjo) ob mizo, po mizi odločno, ostro nastopiti, zahtevati; ekspr. udariti koga po žepu finančno ga prizadeti; ekspr. v glavo mu je udarila misel, da bi se oženil začel je misliti na ženitev; ekspr. to mi je takoj udarilo v oči sem takoj opazil, zagledal; udariti v prazno ne da bi zadel; ekspr. po dolgem pogajanju sta si udarila v roke sta sklenila dogovor, kupčijo; star. bog ga je udaril s hudo žensko dobil je hudo ženo; pog. udariti mimo reči, storiti kaj napačnega; pog., ekspr. udarili so jo po slovensko začeli so govoriti, peti (po) slovensko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

undécima -e ž (ẹ̑)
glasb. interval v obsegu enajstih diatoničnih stopenj: zaigrati undecimo
// enajsta diatonična stopnja glede na dani ton: oktava in undecima

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

urézati uréžem dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. pri rezanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, pa bi ga urezal; urezati v prst; pazi, da se ne urežeš; urezati se z nožem; do krvi se urezati
2. z rezanjem dobiti, priti do česa: urezati šibo v grmu / urezati (si) palico
// star. odrezati: urezati kos kruha; urezati si mesa
3. z rezanjem izoblikovati kaj
a) glede na mero, obliko: urezati šipo / urezati gosje pero za pisanje / urezati desko / urezati zibelko iz lipovine
b) navadno po kroju: urezati čevlje, hlače / iz istega kosa urezati pas, žep / urezati blago
4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: urezati koga čez hrbet; urezati s palico / urezati s pestjo po mizi / spet je urezala strela
5. ekspr. povzročiti rezko, močno bolečino: beseda jo je urezala; brezoseb. ne vzdiguj, da te spet ne ureže v hrbtu
// povzročiti rezek občutek pri pitju: pijača je močna, zato pošteno ureže po grlu / mošt že ureže je že postal rezen, rezkega okusa
6. ekspr. nenadoma zveneče, močno
a) zaigrati (na glasbilo): godba ureže koračnico, polko / pred vrati je urezala harmonika
b) zapeti: urezati borbeno pesem
7. ekspr. začeti rezko, močno streljati: urezati s strojnico po napadalcih
8. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: urezati jo proti domu
● ekspr. spet je urezala burja močno zapihala; ekspr. urezati prvo brazdo izorati; ekspr. urezati ravnodušen, sladek obraz z mimiko na obrazu izraziti ravnodušnost, pretirano prijaznost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

urézati uréžem dov. -an -ana; urézanje (ẹ́ ẹ̑) koga/kaj ~ koga v prst; ~ obleko; poud.: ~ koga čez hrbet |udariti|; ~ koračnico |zaigrati|; poud. urezati po kom/čem ~ ~ sovražniku |začeti streljati|; poud. Mošt že ~e |je rezen, rezkega okusa|
urézati jo uréžem jo (ẹ́ ẹ̑) knj. pog., poud. |hitro iti, oditi|
urézati se uréžem se (ẹ́ ẹ̑) ~ ~ do krvi; poud. ~ ~ pri računanju |zmotiti se|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

vióla -e ž (ọ̑)
glasb. godalni instrument, ki ima od violine za kvinto nižji tonski obseg: zaigrati melodijo na violo; strune viole; skladba za violo / učiti, vaditi violo igranje tega instrumenta

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

vréči vŕžem dov., vŕzi vŕzite in vrzíte; vŕgel vŕgla (ẹ́ ȓ)
1. s silo, navadno ročno, povzročiti, da preide kaj po zraku na drugo mesto: pobral je kamen in ga vrgel; vreči poleno na ogenj; vreči kaj skozi okno; vreči z desno roko; hitro, silovito vreči / vrgel (si) je torbo čez ramo in odšel / vreči mrežo, trnek v vodo; vreči sidro / vreči kepo v koga; vreči puščico v sredino tarče zadeti z njo sredino; vreči žogo visoko v zrak / vrgel je lopato iz rok in stekel; vreči proč pokvarjeno hrano zavreči; vreči stran prazno steklenico odvreči / dogovorili so se, da bodo vrgli kovanec se bodo odločili na podlagi dogovorjenega pomena obrnitve kovanca po metu; vrgla sta kocko za zadnjo cigareto žrebala sta s kocko / ekspr. vojaki so vrgli orožje iz rok so se razorožili; niso se hoteli več bojevati; ekspr. vreči kovanec v avtomat dati, spustiti
♦ šport. vreči kopje
// nav. ekspr., s širokim pomenskim obsegom s silo povzročiti, da preide kaj na drugo mesto: konj je jezdeca vrgel s sebe / reka ga je vrgla na obalo; vihar je brodolomce vrgel na otok / brezoseb.: utopljenca je vrglo na breg; čoln je vrglo na sredo reke / bombniki so vrgli bombe spustili / vreči oporišče v zrak razstreliti ga
2. navadno s prislovnim določilom s silo povzročiti, da kaj hitro, sunkovito spremeni položaj v prostoru: sunek ga je vrgel nazaj; brezoseb. med zaviranjem je potnike vrglo naprej; ekspr. sanje so ga vrgle kvišku zaradi njih se je prebudil, sedel / vrgla ga je božjast dobil je napad božjasti
// ekspr. hitro, sunkovito premakniti kak del telesa: vrgla je glavo nazaj in se zasmejala; sedel je in vrgel noge od sebe; vreči roke kvišku
3. s silo spraviti koga na tla, v ležeči položaj: zgrabil je nasprotnika in ga vrgel / pes je vrgel otroka v sneg / vreči koga na tla, po tleh; pren., ekspr. že najmanjši neuspeh ga vrže
// nav. 3. os., pog. povzročiti, da mora kdo ležati: bolezen, skrb ga je vrgla na posteljo; brezoseb. nekaj dni je še hodil okoli, potem pa ga je vrglo
4. ekspr., s prislovnim določilom s silo spraviti koga od kod: vreči koga iz gostilne, stanovanja, urada / vreči koga čez prag / pog. vreči koga ven
5. ekspr. dati živini (živinsko) krmo: stopil je v hlev, da bi vrgel kravam / vreči konju ovsa / vreči kokošim
6. ekspr., s prislovnim določilom poslati, premestiti: sovražnik je svoje glavne sile vrgel na jug; četo so vrgli v boj / usoda ga je vrgla v ta kraj
7. ekspr., s prislovnim določilom hitro, nepopolno napisati, narisati: na papir je vrgel nekaj verzov; na platno je vrgel prijateljevo podobo
8. ekspr., s prislovnim določilom, v zvezi vreči oči, pogled pogledati: vrgel je oči na razglas, sliko; vreči neprijazen pogled po kom, za kom / že zdavnaj je vrgel oči nanjo je vzbudila njegovo zanimanje; kritik je skušal vreči pogled na njegovo celotno delo ga (na kratko) oceniti, ovrednotiti
9. ekspr., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: vreči opazko, vprašanje; vrgel mu je psovko; za njim je vrgel jezno kletev / sonce je vrglo zadnji žarek skozi okno / lažeš, je vrgel iz sebe hitro, silovito rekel
// v zvezi z v povzročiti, da kdo preide v stanje, kot ga nakazuje določilo: ta dogodek ga je vrgel v bes, obup
10. navadno s prislovnim določilom povzročiti, narediti, da kaj kje je: gora je vrgla svojo dolgo senco na melišča; smreke so vrgle sence po pobočju / brezoseb. čez noč je vrglo nekaj snega padlo
// publ., v zvezi z na povzročiti, da se na kaj gleda, o čem misli tako, kot nakazuje določilo: tako ravnanje je vrglo čudno luč nanj; to je vrglo senco na vse sodelavce / vreči na koga sum
11. pog., s prislovnim določilom dati, prinesti denar, dobiček: kupčija mu je precej vrgla; prodaja mu je vrgla toliko, da je lahko poplačal vse dolgove / les mu je vrgel lepe denarce
// prinesti, dati: glasovanje mu je vrglo malo glasov / koliko metrov drv bo vrglo drevo
● ekspr. liter vina ga vrže od litra vina je zelo pijan; nar. svinja je vrgla sedem prašičkov povrgla; ekspr. vreči karte na mizo razkriti komu vsa dejstva, vse zahteve; vreči jasno luč na kaj popolnoma razkriti kaj; pog. vreči partijo taroka zaigrati; ekspr. vrgla mu je poljubček poljubila prste svoje roke in jo obrnila, iztegnila proti njemu; ekspr. kmalu je vrgel puško v koruzo ni več vztrajal, je obupal; nar. repo vržemo na redko posejemo, vsejemo; vreči komu rokavico nekdaj pozvati ga na dvoboj; ekspr. vreči komu trnek z zvijačo poskušati pridobiti koga za svoj namen; pog. varovalko je ven vrglo varovalka je pregorela; publ. vreči vlado povzročiti, da mora odstopiti; ekspr. vreči koga iz društva, stranke, šole izločiti, izključiti; pog., ekspr. že navsezgodaj so ga vrgli iz postelje so zahtevali, povzročili, da je moral vstati; ekspr. vrgli so ga iz službe odpustili so ga, odpovedali so mu delovno razmerje; ekspr. ropot ga je vrgel iz spanja zaradi ropota se je prebudil; ekspr. ta misel ga je vrgla iz tira ga je vznemirila, razburila; ekspr. vreči koga s prestola vzeti mu oblast; star. vreči koga s prižnice oklicati; pog. vreči skrbi čez ramo ne ukvarjati se z njimi; ekspr. vrgla je to novico med zbrane prijatelje nenadoma, nepričakovano jim jo je sporočila; ekspr. vreči denar na cesto, skozi okno, stran dati, izdati denar za kaj nekoristnega, nevrednega, nesmiselnega; ekspr. vreči koga na cesto odpustiti, odsloviti ga (iz službe); prisilno ga izseliti; ekspr. vreči obleko nase, s sebe hitro se obleči, sleči; pog. vreči koga na šajbo ne narediti, kar je bilo obljubljeno, rečeno; ekspr. vrgli so ga v ječo zaprli so ga; ekspr. poročilo je hotel vreči v koš uničiti, zavreči; ekspr. knjige je vrgel v kot trajno ali začasno je nehal študirati; ekspr. to mu je vrgel v obraz to mu je brez obzirov rekel, očital; ekspr. vreči hrano vase hitro, hlastno pojesti; ekspr. vreči kozarček žganja vase izpiti na dušek; pog. profesor ga je vrgel pri izpitu negativno ocenil; pog. čez vreči izbruhati, izbruhniti; pog. komu kaj naprej vreči očitati; pog. kar nazaj ga je vrglo, ko je to slišal zelo je bil presenečen; bibl. kdor je brez greha, naj prvi vrže kamen vanjo človek ne sme obsojati drugih, če sam ni brez napak

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

vréči vŕžem dov. vŕzi -te/-íte; vŕgel -gla, vréč/vrèč, vŕžen -a; vŕženje; (vréč/vrèč) (ẹ́ ȓ) koga/kaj ~ kamen; ~ rokoborca na tla; Božjast ga je vrgla; poud.: ~ delavca iz službe |odpustiti|; ~ tihotapca v ječo |zapreti ga|; igr. žarg. ~ partijo taroka zaigrati; poud. ~ puško v koruzo |obupati|; publ. ~ vlado |povzročiti, da mora odstopiti|; brezos., poud. Utopljenca je vrglo na breg |naplavilo|; vreči komu kaj ~ konju oves; poud.: ~ komu psovko |opsovati ga|; ~ komu rokavico |pozvati ga na dvoboj|; knj. pog. Glasovanje mu je vrglo malo glasov prineslo; poud. vreči koga v kaj Ta dogodek ga je vrgel v bes |povzročil, da je postal besen|; publ. vreči kaj na koga/kaj Poročilo je vrglo čudno luč na dogodek
vréči se vŕžem se (ẹ́ ȓ) ~ ~ na tla; ~ ~ za žogo; poud. vreči se na koga/kaj ~ ~ ~ delo |začeti delati|; ~ ~ ~ nasprotnika |napasti ga|; poud. vreči se v kaj ~ ~ ~ boj |začeti se bojevati|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

vsè Frazemi s sestavino vsè:
dáti vsè od sêbe, déklica za vsè, držáti vsè v svôjih rôkah, ígra na vsè ali nìč, igráti na vsè ali nìč, iméti vsè v svôjih rôkah, íti na vsè ali nìč, metáti [vsè] na èn kùp, metáti [vsè] v èn kòš, metáti [vsè] v èn lônec, na vsè ali nìč, ponújati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, postáviti vsè na glávo, prinášati [kómu kàj] [vsè] na króžniku, prinêsti [kómu kàj] [vsè] na króžniku, vréči vsè v èn kòš, [vsè] êna fíga, [êno] fígo, vsè je na glávi, zaigráti na vsè ali nìč

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zà, I. praep. A) c. acc. 1) hinter (na vprašanje: kam?): solnce zahaja za goro; za peč se skriti; za hišo ubežati; — usesti se za mizo, sich an den Tisch setzen; — 2) kaže mero pri primerjanju: um; za pedenj daljši; za pet let mlajši; za las ne zgrešiti, nicht um ein Haar fehlen; za malo da = skoraj da, fast, Blc.-C.; — 3) kaže prizadeto reč pri glagolih: prijeti, držati, privezati, obesiti, vleči itd.: bei, an; za roko prijeti, die Hand erfassen, bei der Hand fassen; za ušesa zgrabiti, za nogo vleči; leva za grive zgrabiti, za lase obviseti, an den Haaren hangen bleiben, Ravn.-Mik.; Za bele roke se vodita, Npes.-K.; kdor za smolo prime, se osmoli, Npreg.-Jan. (Slovn.); za delo p., Hand ans Werk legen, Met.; — 4) kaže komu, čemu je kaj koristno, primerno, za kaj namenjeno itd.; für, zu; iti v boj za domovino in cesarja; biti za koga, jemandes Partei halten; za koga moliti; veliko prebiti za koga; za druge ljudi se truditi; vsak za-se, Bog za vse, Npreg.-Jan. (Slovn.); kdor ni za nas, je proti nam; prositi za koga milosti; — vino ni za otroke; star človek ni za potovanje; ta riba ni za jed, Dol.-Levst. (Zb. sp.); to ni za-me, das taugt für mich nicht; to ni za nič, das taugt zu nichts; za to delo nisem, zu dieser Arbeit tauge ich nicht; vzdigni to, če si za kaj! (wenn du etwas taugst); za voljo = po volji, nach Wunsch, Z., jvzhŠt.; za potrebo, za silo (zur Noth) že še imamo denarja; za žejo piti, trinken, um den Durst zu löschen; za smrt bolan, lebensgefährlich erkrankt; — hčer za kmeta dati, die Tochter einem Bauer zur Frau geben, Levst. (Rok.); slama za klajo, Futterstroh; kruha in vina dajati težakom za malo južino, (als Jause); — v tem pomenu stoji tudi pred adverbiji in adverbialnimi izrazi: za zdaj, vorläufig; za naprej, künftighin; kruh za po poti, Ravn.-Mik.; hrastov išče za črez morje, Vilhar-Mik.; za na kmetih obleki ni bilo kaj reči, Jurč.; strašila za v proso, LjZv.; jekleni oklepi za na prsi, Levst. (Zb. sp.); — 5) kaže zaradi koga, česa se kaj godi: wegen, um — willen, um, für; za vero umreti; pridna gospodinja mora za pero črez plot skočiti, Npreg.-Jan. (Slovn.); za Boga te prosim, ogr.-C.; za Boga in sveto Trojico! Jurč.; za božji čas, um Gotteswillen! za pet ran božjih! za božjo voljo, um Gotteswillen, za tega voljo, um dessentwillen, Cig., Jan.; za mojo voljo, meinethalben; za kaj (nav. zakaj?) warum? za to, deshalb (nav. zato); to je zato, ker ...; — 6) kaže, namesto česa se kaj stavi, s čim se kaj enači, plačuje: für, um; oko za oko, zob za zob; hišo za vrt, kravo za vola zamenjati; konja prodati za sto goldinarjev; za groš kruha kupiti; za vino dati, Wein zahlen; za povračilo, gegen Entgelt, za stavo teči, um die Wette laufen; za brata plačati, für den Bruder, statt des Bruders zahlen, Met.; (srebra bi bili radi dali za vode [pour de l'eau], Ravn.-Mik.); — 7) kaže predikativno, kaj kdo je ali postane, (pri glagolih: biti, postaviti, izvoliti, imeti itd.); als, zu; za hlapca biti, als Knecht dienen; za tovariša komu biti, jemandem Gesellschaft leisten; za pričo biti, Zeugenschaft ablegen; za botra biti otroku pri krstu, ein Kind aus der Taufe heben; za norca biti komu, sich von jemandem foppen lassen, C.; izvoliti koga za župana, za poslanca; Ti si me postavil za kralja Izraelcem, Ravn.-Jan. (Slovn.); imajo ga za učenega, man hält ihn für gelehrt; Turkinjo za ženo vzeti, eine Türkin zum Weibe nehmen; za sina koga vzeti, an Sohnes statt annehmen, Met.; — za tatu (als Dieb) umreti, Zv.; za rednega poslušatelja hoditi k uku, DZ.; za ljubo imeti, fürlieb nehmen, Met.; za mrtvo ("zamrtev") ležati, wie todt da liegen, Lašče-Levst. (M.); za zlo vzeti, übel aufnehmen; to se mi za zlo zdi, das verdrießt mich, C.; za gotovo obljubiti, bestimmt versprechen; za trdno se prepričati, sich gründlich überzeugen; za istino, za resnico, im Ernste; za šalo, im Spaß; — 8) kaže to, česar se kako dejanje tiče: für, um, in Betreff; skrbeti, marati, bati se za koga, za kaj; prepirati se za kako reč; za svet vprašati, um Rath fragen; vprašati za svojega brata, sich nach seinem Bruder erkundigen; prositi za kako reč = prositi česa; vem za vse tvoje grehe, ich kenne alle deine Sünden; vem za velikansko bukev v gozdu; otel vas je iz nevarnosti, za katere sami ne veste, da ste bili v njih, Ravn.; tudi za veliko druzih rotivcev sem slišal, da jih straši, LjZv.; za njo ni nič rekel, in Betreff ihrer sagte er nichts, jvzhŠt.; za računanje se ni ustrašila nobenega trgovca, LjZv.; menda ga je večkrat udaril, pa za dvakrat vem, da je resnica, Dol.; za mene ni nobene nevarnosti, was mich anbetrifft, für mich gibt es keine Gefahr, Cig.; jaz za-se, ich für meinen Theil, Cig.; za drugo, im übrigen: za drugo sem zadovoljen; — kaj je za to? was liegt daran? nič ni za to, daran liegt nichts; nič mi ni za njega, es ist mir an ihm nichts gelegen; — 9) v časnem pomenu: binnen, nach Verlauf von, über; za pet let; za leto dni, in einem Jahre, Npes.-C.; za eno uro, binnen einer Stunde, Cig.; za pol ure je bil mrtev, Svet. (Rok.); za malo časa, in kurzem, Jan.; — B) c. gen. kaže čas, v katerem se kaj godi; za dne priti, bei Tage ankommen; za svetlega dne, bei hellem Tage, Dalm.; za solnca, solange noch die Sonne scheint; za hlada, solange es kühl ist; za rana, früh; za časa, zeitlich, zur rechten Zeit; za jeseni, im Herbste, C.; za prva, anfangs, Mik.; za svojega žitka, während seines Lebens, ogr.-Mik., C.; za mladih dni, in der Jugend; za moje pameti, soweit ich mich zu entsinnen weiß, Jan.; za prejšnjega župana, unter dem früheren Bürgermeister; za Karla Velikega, zur Zeit Karls des Großen; za tega časa, während dieser Zeit, Gor.; — C) c. instr. 1) hinter, nach, (na vprašanje kje? ali kod?); za hrbtom; vrata za seboj zapreti; za pečjo sedeti; za mizo sedeti, am Tische sitzen; za morjem, jenseits des Meeres; grič za gričem, ein Hügel nach dem andern; iti, hoditi za kom, hinter jemandem einhergehen, jemandem nachgehen; udrli so (jo) za njim, sie strömten ihm nach; hajdi za menoj! auf! mir nach! pridite za nami! kommt uns nach! kričal sem za njim, pa me ni več slišal; — za delom hoditi, auf Arbeit ausgehen, Erj. (Izb. sp.); — nach (in Bezug auf den Rang); prvi za cesarjem; — 2) längs: za potokom, za vodo; — 3) kaže čas, po katerem se kaj godi, nach; za njimi nastopi sedem hudih letin, Ravn.-Mik.; dan za dnevom, leto za letom prejde; za tem (zatem) hierauf, hernach; zatem je rekla, Npr. (Št.)-Kres; — 4) kaže vzrok pri glagolih: zboleti, umreti, an; za grižo zboleti, Levst. (Nauk); za lakoto umreti je huje ko zgoreti, Npreg.-Jan. (Slovn.); — 5) nam. s (z): mit; ni imel za čim plačati, Schönl.; imaš za čim, lahko greš v Rim, Npreg.-Jan. (Slovn.), (morda nam. zə čim = s čim, C.); — II. praef. 1) kaže pomikanje za kako reč; solnce je zašlo za goro; zalesti koga, hinter einen, hinter seine Streiche kommen, ihn ertappen, Mik.; — zaostati za kom, hinter jemandem zurückbleiben; — 2) kaže kako zaprečenje s tem, da kdo sebe ali da se kaj druzega pred kako reč postavi; zadržati, zurückhalten; zazidati okna, die Fenster vermauern; zastreti, verhängen; zamelo je ceste; zasuti jamo; zasesti, durch Sitzen einnehmen, besetzen; veliko zaleči (eig. einen großen Raum liegend bedecken), viel ausgeben; zasuti, verschütten; zakleniti, zapreti, einsperren; — 3) kaže pomikanje v notranjost, globino, zahajanje na nepravo pot, napačno opravljanje dela: ver-, fehl-; zaiti, sich verirren, fehlgehen; zabresti v blato; zadolžiti se; zastriči, fehlerhaft scheren; zareči se, sich verreden; zašteti se, sich verzählen; — 4) kaže začetek dejanja ali enkratno dejanje: zapeti, zatrobiti, zaspati, zasmrdeti, zardeti, zakleti, einen Fluch aussprechen; zažvižgati, einen Pfiff thun; — 5) kaže zapravljanje, izgubo kake reči; zagospodariti, verwirtschaften; zaigrati, verspielen; zazidati, durch Bauen verbrauchen; zamuditi, versäumen; zaležati kosilo, (durch Liegen versäumen), Mik.; zamleti se, beim Mahlen weniger werden, (opp. namleti se); zapiti in zajesti svoje imenje, seine Habe durch Essen und Trinken verthun; — 6) kaže dovršnost dejanja: zaklati, abstechen; zadaviti, erwürgen.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

za.. [poudarjeno zá] predp.; varianti zá1 (záme); zá2 (zárod) po umiku naglasa
I. izpredložna glag.
1. 'odzadnjost, spodnjost' zagrníti, zaíti, založíti, zapêči, zaskočíti, zatakníti, zavléči
2. 'povrhnjost' zagladíti, zamazáti, zasnežíti
3. 'zgrešenost' zablodíti, zagovoríti se, zaigráti1, zamoríti, zamudíti, zanikováti, zapeljáti, zapráviti, zasedéti se, zavlačeváti, zavréči se
4. 'začenjanje' začutíti, zaglédati, zahlastáti, zaigráti, zajókati, zaplávati, zaplesáti, zaplúti, zaspáti, zavládati, zaželéti, zaživéti
5. 'dovršitev' zapísati, zaščítiti se, zaapnéti, zabéliti
6. 'premikanje' zabíti, zabôsti, zasadíti, zavrtéti
7. 'uspešnost' zadostíti, zagotovíti, zainteresírati, zaslužíti, zavarováti
8. 'kratkotrajnost' zacíncati, zacingljáti, zatrésti se
II. izpredložna imenska začásen, zaímek, Zakót, zakótje, zaméjstvo, zaníkrn, zanóhten, zaódrski, zasélek, zatílje, zatíšje, Zatolmín; zabóga, začása, začúda, zagotóvo, zakáj, zamálo, zamàn, zanìč, zarána, zarés, zastónj, zastrán, zatégadélj, zató, zavóljo, zažíva
III. izpodstavna zablóda, zagôvor, zakájstvo, zalóga, zamúda, zaníkrno, zanóhtnica, zasadítev, zaskòk, zastónjkar, Zatolmínec, zavòj

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zabóbnati -am dov. (ọ̑)
udariti, zaigrati (na) boben: bobnarji so zabobnali; preh. zabobnati koračnico
// z enakomernim udarjanjem povzročiti votle glasove: zabobnati s prsti po mizi

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zabrénkati -am dov. (ẹ̑)
s trzljaji zaigrati na glasbilo s strunami: zabrenkati veselo melodijo; zabrenkal je na kitaro in zapel / zabrenkati na strune
● ekspr. zabrenkati na čustveno struno poskusiti vplivati na čustva; reči, povedati čustveno; ekspr. zdaj bomo zabrenkali na druge strune zdaj se bomo lotili stvari z večjo strogostjo; začeli bomo ravnati drugače; ekspr. zmeraj zna zabrenkati na pravo struno najti pravi način

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zacitrati ► zaˈciːtrat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zagóslati -am dov. (ọ̑)
star. zaigrati (na) violino: zagoslal je in zapel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zagósti -gódem dov., nam. zagóst in zagòst (ọ́)
1. star. zaigrati, zlasti na godalo: godci so zagodli, svati zaplesali; zagodel je veselo pesem / zagosti na gosli
2. ekspr. z ne preveč glasnim govorjenjem izraziti nejevoljo, nesoglasje: ob naročilu je jezno zagodel / umakni se, je nestrpno zagodel
3. oglasiti se z zadovoljnim, brundanju podobnim glasom: maček je zadovoljno zagodel / ekspr. kako je tu prijetno, je zaspano zagodel
4. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: grdo stvar mu je zagodel; pošteno so jim zagodli / pog. zagosti jo komu povzročiti nevšečnost, neprijetnost

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zagósti -gódem dov., nam. zagóst/zagòst; zagódenje; drugo gl. gosti (ọ́) poud. kaj ~ veselo pesem |zaigrati|; poud. zagosti na kaj ~ ~ gosli |zaigrati|; poud. zagosti komu kaj ~ sodelavcem grdo stvar |povzročiti|
zagósti jo -gódem jo (ọ́) knj. pog., poud. komu |povzročiti nevšečnosti, neprijetnosti|

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zagọ́sti -gọ́dem dov.

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zagosti dov. zagosti, zaigrati: G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku ſagodil del. ed. m, ali kakor ta pervikrat je bil s'lokam potegnil, od velike slatkuſti je bil omedlel (II, 89)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti -ám dov. (á ȃ)
1. poustvariti, navadno z umetniškim hotenjem
a) dramski tekst: otroci so zaigrali lutkovno igrico / odlično je zaigral ljubimca; zaigrati glavno vlogo / v nadaljevanki so zaigrali skoraj vsi znani igralci
b) glasbeno delo: zaigrati koračnico, skladbo
2. z igranjem uresničiti: zadnjo tekmo so zaigrali brez napake / igralec je zaigral dobro in se visoko uvrstil / zaigrati na prvenstvu, turnirju; že desetič je zaigral v državni reprezentanci nastopil
3. začeti igrati: ravno ko so zaigrali zadnje dejanje, je izbruhnil ogenj / opolnoči naj zaigra godba / proti koncu tekme so zaigrali še bolj borbeno
4. povzročiti glasbo z glasbilom: zaigrati (na) harmoniko, klavir / zaigrati po notah; zaigrati štiriročno
5. z igranjem, igro zapraviti: zaigrati denar, posestvo / zaigrati v igralnici, na stavah
// ekspr. z nepremišljenim vedenjem ali ravnanjem zapraviti: zaigrati možnost za uspeh; zaigrati ugled, zaupanje; zaigrati svojo prihodnost, srečo
6. ekspr. s svojim vedenjem, govorjenjem namerno ustvariti videz koga ali česa: zaigrati damo, zmagovalca; nataknil si je očala in zaigral slepca / zaigrati slabost, zadrego
7. ekspr., z dajalnikom povzročiti težave z neprimernim vedenjem ali ravnanjem: oni bi ti utegnili marsikatero zaigrati / pog. pazite, nekega dne vam jo bo pošteno zaigral
8. ekspr., z dajalnikom narediti nehotene majhne gibe, premike za izražanje, kazanje
a) močnega razburjenja: mišice na licih so ji zaigrale; od napora so mu zaigrale žile na sencih
b) prijetnega vznemirjenja, veselosti: ob novici je ostala mirna, le obraz ji je zaigral / srce mu zaigra, ko to sliši
9. ekspr., s prislovnim določilom spreminjajoč se postati viden, opazen: na licih mu je zaigral čuden nasmeh; v očeh ji je zaigrala jeza / pred menoj so zaigrale žive barve

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti -ám dov. zaigránje; drugo gl. igrati (á ȃ) koga/kaj ~ ljubimca v drami; ~ skladbo; ~ denar; poud. ~ ugled, zaupanje |zapraviti|; zaigrati na kaj ~ ~ harmoniko; zaigrati komu kaj ~ poslušalcem nekaj melodij; poud. zaigrati komu Mišice na licih so mu zaigrale |razveselil, razburil se je|
zaigráti jo -ám jo (á ȃ) knj. pog., poud. komu/čemu |povzročiti težave, neprijetnosti|
zaigráti se -ám se (á ȃ) ~ ~ pri šahu vso noč

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti -ám dov.
1.
kaj poustvariti glasbeno delo
SINONIMI:
ekspr. udariti, ekspr. urezati, ekspr. usekati, star. zagosti, zastar. zasvirati, star. zavižati
2.
na kaj povzročiti glasbo z glasbilom
SINONIMI:
star. zagosti, zastar. zasvirati
3.
začeti izvajati glasbo
SINONIMI:
ekspr. ubrati, ekspr. udariti, ekspr. urezati, zastar. zasvirati
GLEJ ŠE SINONIM: odigrati, odigrati, pojaviti se

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

zaigráti -ám dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: igráti 1, 6-7
2.
kdo/kaj z igranjem uresničiti na/v/pri čem / kje
(Zadnjo tekmo) so na prvenstvu zaigrali /brez napake/.
3.
kdo/kaj začeti igrati kaj
(Proti koncu tekme) so zaigrali navijaško himno /še bolj borbeno/.
4.
kdo/kaj z igranjem izgubiti kaj
(V igralnicah in na stavah) je zaigral denar in posestvo.
5.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj navidezno narediti koga/kaj
Nataknil si je očala in /brez predsodkov/ zaigral slepca.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

zaigráti Frazemi s sestavino zaigráti:
zaigráti na čústvene strúne, zaigráti na čústveno strúno, zaigráti na právo strúno, zaigráti na vsè ali nìč, zaigráti svôje adúte

KEBER, Janez, Slovar slovenskih frazemov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti – glej ȋgra

SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti, -ȃm, vb. pf. 1) zu spielen anfangen, Cig.; bes. ein Instrument zu spielen anfangen; — einen Tanz aufführen (fig.): Dve nedelji bodi zdrava, Da jo s pašem zaigrava, Npes.-Jan. (Slovn.); — zu hüpfen anfangen: srce mu je zaigralo, Erj. (Izb. sp.); — solza mu zaigra v očesu, ein Thräne erglänzte in seinem Auge, C.; — 2) durch Spiel verlieren, verspielen; z. ves imetek.

PLETERŠNIK, Maks, Slovensko-nemški slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigrati [zaigráti zaigrȃm] dovršni glagol

izgubiti pri igri

Slovar Pohlinovega jezika, spletna izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigrati glagol

Slovensko-nemško-latinski slovar po rokopisnem slovarju Hipolita Novomeškega (1711–1712): z listkovnim gradivom Jožeta Stabeja, prva izdaja 2022, www.fran.si.

zaigrati dov., ludere operam, ṡabſtoin délati, vſe ṡaygrati

STABEJ, Jože, Slovensko-latinski slovar po: Matija Kastelec - Gregor Vorenc, Dictionarium Latino-Carniolicum (1608–1710), www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigrati dov. zaigrati, tj. z igranjem zapraviti: po tem kir je bil ſajegral del. ed. m vſe kar je imel, k'ſadnimu ſvojo sheno je bil gori na jegro poſtavil (II, 149)

SNOJ, Marko, Slovar jezika Janeza Svetokriškega, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigrati glag. dov. ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigrati gl. zacitrati, zarezati, zaškrobati, zašpilati, zatrljunkati, zavergljati

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaigráti jo -am jo dov.
GLEJ SINONIM: zagosti

SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

zaigráti na -ám na dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
GLEJ: igráti na

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

zaigráti se -ám se dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj predolgo zadržati se pri/po/na/v kom/čem / za/med/s kom/čim / kje
(Na dvorišču) se je /brezskrbno/ zaigrala s svojim bratcem.

ANDREJA ŽELE: Vezljvostni slovar slovenskih glagolov, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024

zajigrati gl. zaigrati ♦ P: 1 (TPo 1595)

Besedje slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zakòckati -am dov. zakockati, zaigrati, zapraviti: Ár kak lehko brezi tébe Zakoczkam jasz orok nébe KAJ 1848, 18; Vrêmen je zaman zakockao KAJ 1870, 157

NOVAK, Vilko, Slovar stare knjižne prekmurščine, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zamuzikati ► zaˈmuzėkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaórglati -am dov. (ọ̑)
zaigrati (na) orgle: organist je glasno zaorglal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zapískati -am dov., tudi zapiskála (í)
1. zaigrati na piščal, na glasbilo s piščaljo: pastir je zapiskal lepo melodijo / zapiskati na rog, v rog zatrobiti / zapiskati na piščalko
// dati zvočni signal s piščalko: policist je dvakrat zapiskal / preh. sodnik je zapiskal konec igre
2. s pihanjem v ozek, podolgovat predmet, režo povzročiti visok, oster glas, visoke, ostre glasove: zapiskati na prste; zapiskati v cevko / burja je zapiskala; zapiskal je močen severni veter
3. dati visok, oster glas, visoke, ostre glasove: lokomotiva, parnik zapiska; sirena zapiska; brezoseb.: v prsih mu je zapiskalo; po zraku je zabobnelo in zapiskalo
// oglasiti se s takimi glasovi: gams zapiska / zapiskati jerebom jih poklicati na tak način
// ekspr. reči z visokim, ostrim glasom: od jeze je kar zapiskala / glas mu je zapiskal je postal neprijetno visok, oster
♦ lov. zapiskati jereba povzročiti, da se jereb zaradi napačnega vabljenja ne odzove na klic

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zapiskati ► zaˈpiːskat -ˈpiːščen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaplúnkati2 -am dov. (ȗ)
knjiž. zaigrati na plunko: pevec je za spremljavo zaplunkal

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zarezati ► zaˈrėːzat -ˈrėːžen dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zasolírati -am dov. (ȋ)
1. zapeti, zaigrati sam, ne hkrati z drugimi, ali tako, da so drugi le spremljava: znani kitarist je zasoliral pred večdesettisočglavo množico
2. pog. začeti delovati sam brez pomoči, upoštevanja drugih: s promoviranjem svoje ideje se je oddaljil od izhodiščnega projekta in zasoliral po svoje

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zasvírati -am dov. (ȋ)
zastar. zaigrati (na glasbilo): godci zasvirajo / zasvirati pesem / zasvirati na piščalko

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaškrípati zaškrípam tudi zaškripáti zaškrípljem dovršni glagol [zaškrípati] tudi [zaškripáti] FRAZEOLOGIJA: zaškripati z zobmi
ETIMOLOGIJA: ↑škripati
zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in -am, in zaškrípati -ljem in -am dov. (í á í; í)
1. zaradi trenja, drgnjenja dati kratke, visoke glasove: kljuka, stopnica zaškriplje; kolesa težkega voza so zaškripala; vrata so zaškripala v tečajih; zavore zaškripljejo / pesek, sneg zaškriplje pod nogami / zobje so mu zaškripali od jeze; brezoseb. v kosteh mu je zaškripalo
// s trenjem, drgnjenjem povzročiti kratke, visoke glasove: jezno je zaškripal z zobmi
2. ekspr. škripajoč se premakniti: po ulici je zaškripal tramvaj
3. slabš. zaigrati, zlasti na violino: zaškripati znano melodijo / zaškripati na violino
4. ekspr. priti v stanje, ko kaj ne poteka več gladko, brez zastojev, težav: organizacija tekmovanja je zaškripala; brezoseb. ukrepali so, preden je zaškripalo
● ekspr. počakaj, je zaškripal jezno rekel

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaškrípati tudi zaškripáti -ljem in zaškrípati tudi zaškripáti -am in zaškrípati -ljem in zaškrípati -am dov.; drugo gl. škripati (í/á í; í/á í; í; í) Vrata so zaškripala; poud. Organizacija tekmovanja je zaškripala |Pokazale so se pomanjkljivosti|; slabš. zaškripati kaj ~ znano melodijo |zaigrati na violino|; slabš. zaškripati na kaj ~ ~ violino |zaigrati|; zaškripati z/s čim ~ z zobmi

Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zaškrobati ► zaškˈrọːbat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zašpilati ► zašˈpil’at -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zatrljunkati ► zatr̥ˈl’üŋkat -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zatrobéntati -am dov. (ẹ̑)
1. zaigrati (na) trobento: trobentači so zatrobentali
// dati zvočne signale s trobento: vojak je zatrobental / preh. zatrobentati umik
2. ekspr. glasno, doneče se usekniti: zakašljal je in zatrobental
3. preh., slabš. glasno, vsiljivo reči, povedati: če le more, zatrobenta kaj o svojih uspehih

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zatrobíti in zatróbiti -im dov. (ī ọ́)
1. zaigrati na trobilo: trobentač je zatrobil / zatrobiti na trobento
// dati zvočne signale s trobilom: pastir, stražnik je zatrobil / preh. trobentač je zatrobil napad, umik, zbor
2. s pihanjem v ozek, cevast predmet skozi ustrezno oblikovane ustnice povzročiti močne, doneče glasove: zatrobiti s trobento; glasno zatrobiti / zatrobiti na rog, v rog
3. dati močne, doneče glasove: parnik je zatrobil / zatrobili so lovski rogovi
// oglasiti se s takimi glasovi: slon zatrobi
4. dati signal s hupo: pred ovinkom je voznik zatrobil / avtomobil je glasno zatrobil
5. ekspr. glasno, doneče se usekniti: kihnil je, nato pa zatrobil v robec
6. preh., slabš. glasno, doneče reči, povedati: glej, da ne zatrobiš kake neumne / pridite že, je zatrobila v hišo

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zavergljati ► zaˈvergl’at -an dov.

GREGORIČ, Jože, Kostelski slovar, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

zavížati -am dov. (ȋ)
1. star. zapeti2, zaigrati: zavižati pesem, skladbo
2. zastar. zaviti, usmeriti se: steza je zavižala v levo / zavižati pogovor v drugo smer

Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 2. 6. 2024.

Število zadetkov: 121