inhalácija -e ž (á) med. zajemanje zdravilnih hlapov v pljuča, vdihavanje: uporabljati za inhalacijo smrekovo olje;
zdraviti se z inhalacijo / zdravnik mu je priporočil inhalacije
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
inspirácija -e ž (á) - 1. ustvarjalna moč, domišljija, ki jo vzbuja pojav ali stvar, navdih: črpati inspiracijo iz narave; dati, dobiti, iskati inspiracijo za kaj; pisati, slikati po inspiraciji, z inspiracijo; trenutna inspiracija; trenutki, vir inspiracije; odvisen od inspiracije / publ. sklep je bil sprejet po inspiraciji odbornikov na pobudo, pod vplivom
- 2. med. zajemanje zraka v pljuča pri dihanju; vdihavanje: inspiracija in ekspiracija
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
kôrec -rca m (ó) - 1. posoda z dolgim ročajem za zajemanje tekočine: piti iz korca; zajeti vodo s korcem / ponudila mu je korec vode / korec za zajemanje gnojnice; pren., knjiž. mladost smo pili iz polnih korcev
// taki posodi podoben del kake naprave: korci mlinskih koles / kolesa na korce
♦ teh. korci elevatorja zajemalke - 2. žlebasta strešna opeka za pokrivanje primorskih hiš: stare korce bo treba zamenjati / strešni korci
- 3. nekdaj prostorninska mera, navadno za žito, približno 39 l: mernik pšenice in nekaj korcev ajde
- 4. nekdaj ploščinska mera, približno 2.000 m2: k hiši je spadalo dvajset korcev polja in trije korci travnikov
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
lopáta -e ž (á) - 1. orodje s širokim listom in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje sipkega materiala: dati lopato na ramo; metati pesek z lopato / nasaditi lopato; zasaditi lopato v zemljo; njegove roke so kot lopate velike, široke
// lopata za kidanje gnoja; list, uho lopate / lopata peska
// pog. kolikor se zajame z lopato: vrzi še nekaj lopat k drevescu - 2. rabi se samostojno ali s prilastkom lopati podoben del orodja, naprave, stroja: voda se zaganja v lopate in kolesa se vrtijo; lopata mlina na veter; lopata vesla odriva vodo; parnik je gnalo kolo z lopatami / mlinsko kolo na lopate
● publ. lopata arheologov je odkrila ostanke mesta arheologi so jih odkrili z odkopavanjem; ekspr. vi imate drobne roke, jaz pa take lopate velike, široke roke, dlani; zasaditi lopato publ. to društvo je prvo zasadilo lopato je prvo začelo delovati; publ. za novi vrtec je zasadil prvo lopato župan je nakazal začetek gradbenih del s simboličnim izkopom nekaj zemlje; publ. danes so zasadili lopato na največjem letošnjem gradbišču začeli graditi, delati; ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
♦ navt. lopata sidra skrajni ploščati del kraka pri sidru; strojn. lopate zavite kovinske plošče v turbinskih strojih; vijačna lopata; zool. lopata končni ploščati del rogovja pri damjaku, losu
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
skréper -ja m (ẹ̑) grad. stroj za izkopavanje, prevažanje in razgrinjanje zemeljskega materiala: uporabljati skreper pri gradnji letališča / ročični skreper stroj za zajemanje in prenašanje sipkega materiala na manjšo razdaljo
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vêdrn tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑) nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj
♦ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vêdro -a s, mn. tudi védra (é) - 1. navadno kovinska posoda z ročajem: spustiti vedro v vodnjak; nositi, zajemati vodo z vedrom / vedro za premog; vedro za smeti
● lije kakor iz vedra zelo, močno dežuje
♦ teh. vsaka od posod na brezkončni verigi bagra, elevatorja za zajemanje (sipkega) materiala
// s prilastkom količina kake tekočine, snovi, ustrezna taki posodi: porabili so več veder barve; v peč je zmetal pet veder premoga - 2. nekdaj prostorninska mera, navadno za tekočine, od 30 do 60 l: kupiti vedro vina; sod drži deset veder
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
vélnica -e [u̯n] ž (ẹ̑) - 1. navadno lesena priprava za zajemanje žita, moke: z velnico vsipati žito v vrečo / dodati velnico moke
- 2. nekdaj lesena, lopati podobna priprava za vejanje: z velnico metati žito iz kota v kot; ročaj velnice
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
víle víl ž mn. (í ȋ) orodje z roglji in dolgim držajem za zajemanje, premetavanje trave, gnoja: nabosti na vile;
nositi gnoj na vilah iz hleva;
nalagati seno z vilami;
lesene, železne vile;
kupiti dvoje vil in grablje / nasaditi vile; vile s tremi roglji / dodati za vile gnoja / gnojne vile s štirimi roglji; senene vile lesene vile s tremi roglji, pri katerih srednji ne leži v isti ravnini; vile za lopatenje z močnimi, ploščatimi roglji; vile za krompir z devetimi do dvanajstimi roglji z odebeljenimi konicami
● grablje ima, vil pa ne samo jemlje, daje pa ne
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zajemáča -e ž (á) zajemalka: zajeti juho z zajemačo / priliti zajemačo mleka
♦ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zajemálen -lna -o prid. (ȃ) teh. ki je za zajemanje: zajemalna priprava
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zajemálka -e [u̯k in lk] ž (ȃ) - 1. priprava iz vbočenega dela in daljšega ročaja za zajemanje, premeščanje jedi: z zajemalko si dati krompir, riž na krožnik; zajeti juho z zajemalko / zajemalka za juho, omako / zliti iz zajemalke / priliti zajemalko mleka
// manjša zidarska posoda s krajšim ročajem za zajemanje, premeščanje tekoče, drobne snovi: zajeti apno, malto z zajemalko / zmešati si lepilo v zajemalki / zidarska zajemalka - 2. teh. vbočeni del priprave, stroja, s katerim se zajema, premešča kaka snov: zajemalka ekskavatorja; zajemalke sejalnice
♦ rib. priprava z mrežo za zajemanje mladih rib; zajemača
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zajemálnik -a m (ȃ) teh. posoda za zajemanje: vlivati tekoče milo z zajemalnikom v zabojčke
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
zajémanje -a s (ẹ̑) glagolnik od zajemati: zajemanje vode z vedrom / zajemanje iz skupne sklede / zajemanje strupenih snovi v posebne bazene / sunkovito zajemanje zraka / množično zajemanje ljudi v kako gibanje / statistično zajemanje podatkov / zajemanje dohodka podjetij z davki pridobivanje dela dohodka podjetij za svoje potrebe ali za potrebe koga drugega
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.
žlíca -e ž (í) - 1. priprava iz daljšega ročaja in ovalnega vbočenega dela za dajanje v usta, zajemanje zlasti tekočih jedi: jesti, zajemati z žlico; lesena, nerjavna, srebrna žlica / od presenečenja mu je žlica padla iz rok; odložiti žlico prenehati jesti; vzeti žlico v roko začeti jesti
// desertna žlica / jedilna žlica - 2. navadno z rodilnikom količina, ki se lahko naenkrat zajame s to pripravo: dodati omaki žlico smetane / polna, zravnana, zvrhana žlica moke / dajati zdravilo po žlicah
- 3. priprava z rahlo vboklino za obuvanje čevljev: obuvati tesne čevlje z žlico / obuvalna žlica; žlica za čevlje
● ekspr. žlica mu je padla v med življenjske razmere so se mu nenadoma zelo izboljšale; ekspr. šteti komu žlice paziti, da ne bi kdo veliko pojedel; ekspr. nasititi koga s prazno žlico odpraviti koga s praznimi obljubami; ekspr. pri poslih je zajemal s preveliko žlico si je preveč prilaščal; knjiž. roditi se s srebrno žlico v ustih biti od rojstva premožen; ekspr. že dolgo ni imel tople žlice v ustih ni nič toplega jedel; z veliko žlico ekspr. dajati komu z veliko žlico veliko, radodarno dajati; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; ekspr. pojesti vso modrost z veliko žlico šteti se za zelo izobraženega, pametnega; ekspr. zajemati znanje z veliko žlico zelo intenzivno se izobraževati; ekspr. zajemati življenje z veliko žlico zelo intenzivno živeti; zidarska žlica orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; ekspr. če bi mogel, bi ga v žlici vode utopil zelo ga sovraži; star. dajati komu skledo in žlico dajati komu hrano
♦ metal. livarska žlica orodje za oblikovanje form; teh. žlica žlici podoben vbočen del bagra za zajemanje, premeščanje materiala
Slovar slovenskega knjižnega jezika, www.fran.si, dostop 30. 5. 2024.